V minulih dneh je Mariborčanka pred blokom v Novi vasi zasledila poškodovanega goloba. Ko se je čez nekaj ur vrnila, je bil še vedno na istem mestu, zato se je odločila, da mu želi pomagati, a ni vedela kaj storiti in na koga se obrniti.

Najprej se je obrnila na Ambulanto za male, divje in eksotične živali in azil Golob, kjer so jo najprej povprašali ali je golob vidno poškodovan in kako se obnaša, če pride bližje. Svetovali so ji, da objavi poškodovanega goloba v facebook skupino Mestni golobi, kjer delujejo prostovoljci, ki kolikor hitro se le da, priskočijo na pomoč. Nato so ji dejali, da v kolikor ima možnost, naj da goloba v škatlo s podlogo iz časopisa, da ne bo na mrzlih tleh, ter posodo s svežo vodo in nekaj semen, če jih ima na voljo.

Hiter odziv prostovoljke

»Ko sem objavila, da potrebujem pomoč v skupino Mestni golobi, sem doživela zares prijetno presenečenje, saj se je hitro oglasila prostovoljka, ki je “stopila” v akcijo in takoj pomagala. Najprej je prosila, da ga dam v kakšno škatlo, da bi bilo zanj varneje, saj bi ga tako lahko napadla kakšna mačka. Ker ga nisem mogla peljati do nje, je dejala, da se bo potrudila, da pride čimprej,« opiše. V roku ure je prostovoljka Klavdija prišla ponj, ga odpeljala k sebi domov, naslednji dan pa na pregled k veterinarju – Veterinarski center Pika.

Poškodovan golob pred blokom v Novi vasi.

Goloba so operirali. »Na peruti je velikanska rana, kjer manjka koža in mišice, vidi se kost. Pod perutjo  je bila tudi rana, ki smo jo zašili. Golob se dobro drži, dobiva antibiotike in sredstva za lajšanje bolečin,« so nam povedali v Piki in nam posredovali fotografije goloba.

Rana po posegu.

Žalostno, da pri nas ni nihče pristojen za golobe

Klavdija, sicer ustanoviteljica skupine Mestni golobi zares obožuje živali. Sama ima kar nekaj žival: pse, muce in nekaj morskih prašičkov. Sama je pričela pomagati golobom, ko je pred tremi letu v mestu videla goloba, ki se je stiskal k steni. »Takoj mi je bilo jasno, da potrebuje pomoč, saj ni odletel. Šla sem v bližnjo trgovino in prosila za škatlo, tedaj so mi povedali, da je že nekaj dni tukaj. To je bilo zame grozno. Videli so ga, pomagal ni nihče.« In to je namreč žal pogosta zgodba, ljudje goloba ne vidijo. V tistem primeru se je k sreči vse dobro končalo. Golobica je okrevala pri meni in je bila nato izpuščena.

»Prav tako je potem težava namestitev do popolnega okrevanja. Za golobe država pač ne financira ničesar. Zato je sreča, da  je vsaj nekaj takšnih, ki jih opazijo. Pa žalostno je, da nihče pri nas ni pristojen za golobe, so taki “nebodigatreba”, čeprav so žival, kot vse ostale živali. Da ne omenim, da nimajo ne prave hrane, ne zavetja, domov. In povsod so preganjani….,« pojasnjuje.

»Dejstvo je, da so golobi v naši družbi spregledani. Ogromno jih konča svoje življenje, čeprav bi se jih lahko s pomočjo rešilo,« poudarijo v skupini Mestni golobi.

V prej omenjeni skupini so objavili nekaj napotkov, po katerih se lahko ravnate, kader se sprašujete ali potrebuje pomoč.

  • Golobi se zadržujejo v jatah. Če opazite goloba, ki je sam, čepi v kakšnem kotu, ob steni na tleh, ima zagotovo kakšno težavo. Najbrž so ga ostali golobi že izključili iz jate, ker je bolan in slaboten ali pa je na koncu moči in ne more več slediti jati.
  • Če se golobu približate na manj kot meter, ta pa se ne premakne, niti ne poskuša vzleteti, potrebuje pomoč.
  • Golobi se umaknejo v svoja »bivališča« ko se začne temniti. Namreč v temi ne vidijo. V kolikor opazite goloba, ko je temno, ta potrebuje pomoč.
  • Golobi spijo nekje na višini; zgradbah, strehah, policah, znakih, ograjah, ceveh, žlebovih in ne na tleh. Če ga opazite spati na tleh, še posebej v temi, ta sigurno potrebuje pomoč.
  • Golobe tudi zebe. Prav tako zmrzujejo kot mi. Ko se poskušajo ogreti, izgledajo »napihnjeno«. Svoje perje odmaknejo od telesa. Lahko pa je to tudi kazalec na utrujenost, izčrpanost, šibkost.