Potapljanje je v Sloveniji dokaj dobro razvito, imamo veliko dobrih šol, ki so mednarodno priznane, imamo pa še več dobrih potapljačev. O potapljanju, potapljaških tečajih, opremi in koristnih nasvetih s tega področja v nadaljevanju s Klemnom Tasičem, ki v Mariboru vodi Potapljaško društvo Nitro diving. Pravi, da ga je potapljanje zanimalo že od otroštva, ko je občudoval prelep podvodni svet, seveda takrat še v redkih revijah, kasneje preko dokumentarcev. “Na začetku me je tako kot vsakega vlekla radovednost, saj je podvodni svet poln skrivnosti, ne glede na to, kje se potapljaš. 70 odstotkov zemeljske površine prekriva voda, od tega je 97 odstotkov morske vode, kjer se potapljači tudi največ potapljamo. Lahko bi rekel, da je tam spodaj pod gladino še en svet, ki ga še nismo prav spoznali, saj je raziskanega zgolj med 5 in 10 odstotki.”
FOTO: Arhiv društva
Klemen se je začel potapljati leta 1998, od takrat to počne redno. “Nisem se zadovoljil z osnovno kategorijo potapljača, hotel sem se naučiti več, to pa se naučiš na tečajih in s kilometrino pod vodo, kjer nabiraš izkušnje. Kot inštruktor potapljanja zdaj znanje predajam dalje na nove potapljače ter kot inštruktor trener na inštruktorje. Vseskozi želim potapljanje predstaviti kot lep in varen šport. Zagovarjam, da je večina potapljaških šol dobrih. Problem včasih nastane v glavah potapljačev in inštruktorjev, saj skozi potapljanje zdravijo svoj ego. Tistim, ki se resno ukvarjamo s potapljanjem, je za to način življenja. Jaz imam to srečo, da sem aktiven tudi na drugih športnih področjih, tako da me šport spremlja vse dni v letu in je moja služba. V našem potapljaškem društvu tečaje praviloma izvajamo v Mariboru, največ v okviru Univerzitetne športne zveze Maribor, seveda pa ponujamo tečaje vsem starostnim skupinam.”
Pogoji pri nas v Jadranskem morju so drugačni kot v tropskih morjih
In kako močno je potapljaštvo razvito v Sloveniji, še posebej na Štajerskem? Naš sogovornik pravi, da smo glede tega, glede na majhnost države in površino morja, ki nam pripada, na tem področju “unikum”, podobno kot pri ostalih športih. “Lahko rečem, da smo Slovenci cenjeni, predvsem na Hrvaškem, kamor tudi največ zahajamo. Pri nas v Sloveniji je tudi manj »instant« potapljačev, saj so tečaji bolj obsežni in trajalo dlje kot na primer v tropskih krajih, kjer lahko tečaj narediš v 2-3 dneh. Tam tečaj zgolj plačaš, na koncu prejmeš izkaznico, tudi če nisi opravil vseh obveznosti. Pri nas v Sloveniji ni tako, saj se moraš za pridobljeno izkaznico vsaj malo potruditi, na nas inštruktorjih pa je, da se ne zadovoljimo zgolj s tem, da je tečajnik opravil neko predpisano vajo, ampak da se jo je na tečaju resnično naučil in jo večkrat ponovil. Tudi pogoji pri nas v Jadranskem morju so drugačni kot v tropskih morjih, voda je hladnejša, vidljivost slabša, … in če se naučiš potapljati v teh pogojih, si v prednosti, ko prideš v tropska morja. Pri tistih, ki tečaj naredijo v tropskih morjih, pa je ravno obratno. Ampak to ne pomeni, da v tropskih morjih ne moreš narediti kvalitetnega tečaja, govorim na splošno, marsikje se potapljaški turizem gleda zgolj skozi prizmo zaslužka.”
Cenovno je potapljanje primerljivo s smučanjem
Potapljaškega tečaja se je mogoče udeležiti z dopolnjenim 12 letom starosti, zgornje starostne omejitve ni, pri starejši populaciji je potreben zdravniški pregled, ki je obvezen. Potapljanje zahteva dobro fizično kondicijo, seveda pa ni združljivo z nekaterimi bolezenskimi stanji.
Klemen Tasič pravi, da so v njegovi družini tri generacije potapljačev in vsi se potapljajo. “Prav užitek se je potopiti skupaj z očetom, ki jih šteje preko 70 let, zraven pa še nečak, žena, … tudi sin se je že potapljal z mano, ampak bo moral na resno potapljanje še malo počakati.
Moja ocena je, da je največ potapljačev takšnih, ki že imajo službo, saj z nakupom potapljaške opreme nastanejo tudi stroški. Osnovna oprema za potapljanje stane nekaj čez tisoč evrov, za ta znesek dobimo masko, plavuti, obleko, kompenzator plovnosti in regulator. V kolikor želimo še jeklenko in računalnik, je potrebno primakniti še pol zraven. Mladi, ki še nimajo službe, si to težje privoščijo kot tisti, ki že delajo. Ko se potapljamo preko potapljaških centrov, pa je potrebno prišteti še njihovo storitev vodenja in prevoz do lokacije, tukaj nastane še strošek med 20 in 50 evri. Cenovno je potapljanje primerljivo s smučanjem, saj tudi strošek smučarske opreme in nakup vozovnic stane podobno.”
FOTO: Arhiv društva
Ker je izkaznica doživljenjska, naš sogovornik priporoča obnovitvene tečaje
Tasič ob tem poudarja, da če se želimo potapljati sami oziroma s sopotapljačem, potrebujemo potapljaški tečaj in potapljaško izkaznico, brez tega ne gre. “Problem je, da je izkaznica doživljenjska in tudi če se več let ne potapljaš, se uradno ne zahteva obnove. Moje mnenje je, da je zelo priporočljivo, če ne že nujno, da se po nekajletni pavzi udeležiš obnovitvenega tečaja, kjer znanje obnoviš. Z leti stvari pozabiš, pod vodo pa si odvisen od svojega znanja in znanja sopotapljača, saj si med sabo pomagata, če pride do zapleta.”
Največ nesreč je med potapljači začetniki, ki nimajo izkušenj, in tistimi, ki so precej izkušeni, saj pri potapljanju premikajo lastne meje z globino, praviloma pa se zaradi rutine na potop ne pripravijo dovolj. Veliko ljudi se potaplja tudi na vdih, brez jeklenke. “Tudi vsem tem priporočam, da opravijo tečaj potapljanja na vdih, saj so precej bolj izpostavljeni, npr. hipoksiji, ki je lahko za njih usodna. Na tečajih potapljanja na vdih se ogromno naučiš, problem je zgolj ta, da za potapljanje na vdih ne potrebuješ tečaja, tako kot za scuba potapljanje, vsako leto pa zasledimo novice, da je prišlo do utopitve pri potapljanju na vdih. Investicija v znanje in tečaj je zanemarljiva v primerjavi z našim življenjem.”
FOTO: Arhiv društva
V Potapljaškem društvu Nitro diving ponujajo vse oblike tečajev, od začetnih do profesionalnih stopenj. Največ izšolajo začetnikov, saj je tudi povpraševanje po teh tečajih največje. Veliko ljudi se odloči za ta tečaj predvsem zaradi potovanj, kjer se lahko potem potapljajo v toplem tropskem morju in gledajo barvit podvodni svet.
“Opažam, da veliko potapljačev ne spoštuje osnovnih pravil varnega potapljanja”
Na vprašanje, katere so najpogostejše napake, ki jih delajo neizkušeni potapljači začetniki, Tasič odgovori: “Zelo važno je, da se vsem tečajnikom na tečaju predstavi potapljanje kot lep in nenevaren šport, seveda ob upoštevanju pravil. Dober tečaj je osnova pri izgradnji dobrega potapljača. Če upoštevaš pravila in poznaš svoje omejitve, praviloma nesreč ni. Problem je, da v vodi ni policajev, in veliko potapljačev se z začetno kategorijo potaplja globje, kot so usposobljeni. Rekreativno potapljanje je omejeno na globino 40 metrov, predvsem pa je rekreativno potapljanje nedekompresijko potapljanje, to pa pomeni, da lahko kadarkoli zaključiš potop in varno izplavaš na gladino. Če se želiš potapljati globje in v dekompresijo, pa se je potrebno najprej za to izšolati, tudi oprema za večje globine je drugačna, potem so tukaj še različne dihalne mešanice, dekompresijski režimi,… Potem že govorimo o tehničnem potapljanju. Sam opažam, da veliko potapljačev ne spoštuje osnovnih pravil varnega potapljanja, tako želijo že po nekaj potopih in brez izkušenj zaplavati globlje.”
FOTO: Arhiv društva
Ponudba potapljaške opreme na trgu je obsežna, ob tem pa za nakup opreme ni potrebna potapljaška izkaznica. “Seveda pa ti oprema ne koristi, če nimaš tečaja, saj potapljaški centri po svetu od vas zahtevajo izkaznico, sicer vas ne peljejo na potop. Če nimaš tečaja, ti ponudijo predstavitveni potop, kjer se lahko skupaj z inštruktorjem potopiš na manjšo globino.”
V kategorijo tveganega potapljanja sodijo jamsko potapljanje in različna zahtevna podvodna dela
Klemen Tasič pojasnjuje, da je lahko varen vsak potop, seveda upoštevajoč pogoje, kjer se bomo potapljali. “Najbrž je logično, da se ne potapljamo v slabih pogojih, kot npr. v močnem neurju ali tam, kjer so brzice. Na vsak potop se je potrebno pripraviti, ne glede na našo potapljaško izobrazbo. Za mene je vsak potop lep, ne glede na to, ali se potopim v reko, jezero, morje, jamo. Obiskal sem različne potapljaške destinacije na svetu, lahko rečem, da sem že precej videl, ampak še zdaleč ne vsega. Seveda pa se potapljanje uvršča med rizične športe, saj se podajamo v neko drugo okolje, kjer se ob problemu ne moremo kar ustaviti in zadihati, odvisni smo od zalog zraka, ki ga imamo v jeklenki. Če gledam iz potapljaškega vidika, lahko rečem, da v kategorijo tveganega potapljanja sodijo jamsko potapljanje in različna zahtevna podvodna dela. Tukaj je praviloma slabša vidljivost, mraz, neomogočen direktni izhod na površino, … Pri tehničnem potapljanju, kamor sodi jamsko potapljanje, mora biti glava na mestu, predvsem pa veliko šteje dobra usposobljenost.”
70 odstotkov zemeljske površine prekriva voda. Še nisi potapljač? Uživaj v svojih 30 odstotkih.
Ob koncu naš sogovornik tistim, ki se želijo preizkusiti v potapljanju, sporoča: “Naj čimprej poskusijo, saj bodo le tako prej spoznali, kaj zamujajo. Obstaja znana fraza med potapljači, in sicer; 70 odstotkov zemeljske površine prekriva voda. Še nisi potapljač? Uživaj v svojih 30 odstotkih.”
