Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor je na današnji tiskovni konferenci, ki je potekala v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Drava centrom in Mariborskimi flosarji, predstavila projekt Naša Drava. Ta je sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru TOTI LAS.
Kot je po poročanju STA povedal direktor razvojne agencije Uroš Rozman, gre za enega večjih projektov, financiranega s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, saj pri njem sodeluje kar deset lokalnih akcijskih skupin, 20 občin, sedem javnih zavodov, šest društev in dve podjetji ob porečju Drave. Finančni okvir projekta je ocenjen na skoraj 915.000 evrov, od tega so partnerji prejeli skoraj 670.000 evrov nepovratnih sredstev, projekt pa po Rozmanovih besedah nadgrajuje vse aktivnosti, ki jih sicer z občinami že izvajajo preko partnerstva za Dravsko kolesarsko pot. “Ukvarja se tako s plovnostjo reke, turističnim razvojem kot tudi predstavitvijo narave,” je dodal. Namen petletnega projekta, ki se izteče naslednje leto, je bil obogatiti dogajanje na in ob Dravi ob upoštevanju naravovarstvenih standardov, vzpostaviti to območje kot petzvedično doživetje ter razviti nove zelene turistične produkte, v katerih sočasno nastopajo šport, narava in zgodovina.
Vse omenjene aktivnosti, vključno z izdelavo lesenega splava, ki je na ogled na parkirišču pred Mariborskim otokom, potekajo tudi z roko v roki z mestno občino pri vzpostavljanju t.i. Dravske promenade. V sodelovanju z občino želijo zagotoviti tudi plovnost Drave in s tem vzpostaviti tudi javni potniški promet na reki. “Strinjali smo se, da Maribor potrebuje splav, ki ga doslej na Dravi ni bilo. Z njim smo želeli predstaviti tradicionalno plovilo, s kakršnim so v teh krajih po reki pluli pred dvema in več stoletji. Takšnega splava na Dravo danes ni mogoče več postaviti, bo pa na ogled na suhem kot nekakšen muzej na prostem,” je dodal Rozman.
V sklopu projekta so Mariborski flosarji, ki delujejo znotraj Turističnega društva Maribor, izdelali še manjši splav, namenjen turistični plovbi do šest ljudi. Drava center je ob tem vzpostavil športni park ob Dravi, plezalno steno, večnamensko peščeno igrišče, kotiček za ravnotežje in mini košarkarsko igrišče ter zagotovil opremo za badminton in namizni tenis.
Po besedah Karmen Razlag iz Zavoda za turizem Maribor Drava predstavlja reko izjemnih potencialov in doživetij, ki jih je ob njej mogoče najti. Partnerji so zato zaznali potenciale in pripravili vrsto doživetij, vse to pa predstavljajo na spletni strani dravafestival.si. Gre predvsem za kombinacijo kolesarjenja in veslanja, k čemur so povezali še predstavitev kulturnih in naravnih znamenitosti, ki jih ponuja Drava, dodali pa tudi kulinarično ponudbo.
Z rezultati projekta je zadovoljen tudi mariborski župan Saša Arsenovič, ki je ob tem naštel še druge načrte, povezane z razvojem dogajanja ob reki. Med temi sta na prvem mestu Dravska kolesarska pot in Dravska promenada, urejena je varna pot do Mariborskega otoka, kjer prav tako poteka obnova rekreacijskega centra z upoštevanjem vseh naravnih danosti. Urediti nameravajo še parkirišče ter do Mariborskega otoka razširiti omrežje MBajka.
Na 18 metrov dolgem splavu je bila na ogled mobilna splavarska razstava
Mestna občina Maribor je poskrbela za prikaz in izdelavo velikega splava Hlodovca, na katerem je danes bila na ogled tudi mobilna splavarska razstava z zgodovinskim prikazom tehniške in kulturne dediščine transporta in splavarjenja po Dravi, kar je prikazano tudi na info tabli ob samem hlodovcu, ki je na ogled na obrežju reke Drave pred mariborskim otokom. Splavi hlodovci so bili dolgi največ do 24 in široki od 4 do 5 metrov, v njih je bilo zloženega približno 40-50 m³ lesa. Plovno ogrodje so sestavljale okrogle brune različnih dolžin in debelin, te so bile povezane s prečniki, ki so jih pritrjevali s posebno obliko »vrvi« in klinov. To so bile t. i. »vitre«, ki so jih izdelali na poseben način s tehnologijo, ki se ni spreminjala dolga stoletja. Splavi hlodovci so imeli različno število vesel – lemezov, odvisno od velikosti in območja plutja. Minimalno se je uporabljalo eno veslo spredaj in eno zadaj, običajno pa sta bili dve spredaj in tudi dve zadaj. Število vesel je narekovalo velikost posadke. V spodnjem toku Drave, kjer ni bilo več divjega toka, brzic in nevarnosti, so število posadke zmanjševali.
V najboljših časih je po Dravi plulo 1.100 splavov letno
Na parkirišču pri Mariborskem otoku je tako na ogled 18 metrov dolga replika splava iz obdobja srednjega veka. O zgodovini splavarjenja po reki Dravi je Smiljan Simerl, poznavalec splavarstva, povedal: “Sestava splava mora biti dinamična, saj je bila reka Drava v Dravski dolini zelo divja, imela je močan padec in brzice, visoke tudi do enega metra. Splav je zato ves čas torzijsko zvijalo in če bi bi bili uporabljeni vijaki, to ne bi vzdržalo. 100 ton dinamičnega lesa ne vzdrži nobena trdna zadeva. Vitre pa delujejo kot vzmeti in zato je splav brez težav prišel na cilj. Če pa je splav nasedel in se morebiti raztreščil, se ga razmonitirali, prenesli na drugo lokacijo in ga ponovno zvezali z vitrami ter odpluli naprej.” Po pisnih virih iz elektrarne Fala je v najboljših časih po Dravi plulo 1.100 splavov letno, in to le do marca do oktobra, pozimi zaradi prenizkega vodostaja in zmrzovanja vode niso pluli. Na splavih pa so v tistem času, torej okoli leta 1500 prevažali marsikaj; od limon, pomaranč do soli, popra, svile, železa, slanih rib, olivnega olja, sladkega vina, … “Muškat (muškatelec) je bil v tistem času posebej cenjeno vino, ki je prišlo po beneški poti do Beljaka. Tam so ga ptujski trgovci naložili na splave ali šajke in z njim potovali proti Mariboru, Ptuju in vse do meje s takratnim turškim cesarstvom. Soli, ki je predstavljala pomemben tovor, so takrat rekli belo zlato, saj so jo uporabljali za konzerviranje mesa in rib ter za predelavo živalskih kož. Prihajala je iz halštatskih solnih rudnikov do Beljaka, odkoder je s splavi in ladjami potovala po Dravi navzdol. Drava je bila takrat trgovska avtocesta v smislu današnjih petpasovnic, po kateri so pluli splavi, italijanski so bili dolgi tudi do 32 metrov.”
Na splavu Hlodovec, ki bo na parkirišču pri Mariborskem otoku razstavljen ves čas in predstavlja prvi korak k boljšim časom na reki Dravi, se bodo odvijale delavnice izdelovanja viter, cepljenja kolov in podobno. “Na takšnem splavu lahko predstavimo ogromno zgodb.”
Reka Drava kot naravni biser si zasluži strateški razmislek tako v smeri naravovarstvenega kot tudi gospodarskega razvoja. V okviru projekta »Naša Drava« so bili postavljeni dobri temelji, ki nakazujejo smer trajnostnega razvoja reke Drave, ki tako nam kot tudi prihodnjim generacijam predstavljala pomembno naravno dediščino.
