Mariborski župan Saša Arsenovič in japonski veleposlanik v Sloveniji nj. eksc. Hiromichi Matsushima sta danes zasadila 22 japonskih češenj, ki bodo Rakušev trg že prihodnjo pomlad v času cvetenja pokrile z nežno roza krošnjami.

Mestna občina Maribor je letos na pobudo Veleposlaništva Japonske ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo ter v spomin na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokyu leta 2021 pristopila k projektu “Sakura” – sajenju japonskih češenj v slovenskih mestih.

Zasadili 22 novih dreves

Prepričan sem, da drevesa zaznamujejo pomembno vez med obema državama, obenem je to pokazatelj prihodnjih projektov in sodelovanja. Ko bodo mlada drevesa zrasla in zacvetela, sem prepričan, da bodo navdušile vse mimoidoče in obenem obudile spomine na paraolimpijske igre in dobre odnose med Mariborom in Japonsko,” je ob tej priložnosti dejal Matsushima.

Pri izboru sort je sodeloval priznan japonski botanik Mikinori Ogisu. Rakušev trg tako krasi 11 primerkov povešave sorte japonske češnje Prunus subhirtella “Pendula Rosea”. Ta vrsta izvira iz Japonske in cveti še pred olistanjem. Pendula rosaea ima polne roza cvetove in je bila poimenovana leta 1938.

Ob povešavi  vrsti je bilo zasajenih tudi enajst dreves pokončne Prunus serrulata “Pink Perfection”. Vrsta naravno raste v Aziji in je bila kultivirana na Japonskem. Zanjo so značilni veliki povešavi roza cvetovi, socvetja pa lahko merijo tudi več kot štiri centimetre v premeru. Sorta je bila vpeljana leta 1935.

“Sakura”, kot na Japonskem poimenujejo japonske češnje, imajo več simbolnih pomenov. Nežna oblika češnjevih cvetov in njihova intenzivna roza barva, ki v hipu zbudi občudovanje, so sakure postavili med poglavitne znamenitosti japonske narave, kot tudi kulture in filozofije. So simbol upanja in prenove, ob tej priložnosti pa zaznamujejo krepitev prijateljskih odnosov med obema državama.

Hanami, vsakoletni praznik občudovanja cvetenja japonskih češenj tako ni le razlog za druženje pod t.i. roza marelami, temveč ima tudi sporočilo, ki opozarja na krhkost in minljivost lepote in življenja, obenem pa nas spomni na dragocene trenutke in moč obnavljanja narave, prinaša nove začetke in nove priložnosti.

V načrtu še revitalizacija japonskega vrta

Idejo o zasaditvi dreves so predstavili na japonskem veleposlaništvu, na mariborski občini pa so k tej nemudoma pristopili. “Zdi se, da je naš trg čakal na teh nekaj cvetov. Čaka nas še velik izziv. V našem parku je leta 1952 nastal čudovit japonski vrt, ki je sedaj, kot marsikaj v mestu, degradiran in devastiran. Naš izziv je, da potem ko smo uredili promenado, kmalu pa bomo uredili še potke in lesena igrala, uredimo še japonski vrt,” je poudaril Arsenovič.

Projekte za revitalizacijo japonskega vrta so na občini že pripravili, sodelovali bodo tudi z znanim botanikom.

Mariborski župan se nadeja, da bodo tudi prihodnje leto, ko bo naše mesto gostilo evropsko olimpijado mladih, našli stično točko z Japonsko. “Dolgoročno si želim, da bi kakšno visokotehnološko podjetje našlo prostore v Mariboru in okolici in s tem preprečilo odliv možganov iz mesta,” je še dejal Arsenovič.

V znak dobrih medsebojnih odnosov so navzoči, na protokolarni zasaditvi so bili prisotni tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec, direktorica Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) 2023 Nataša Ritonija, ter Tomaž Barada, podpredsednik OKS, ob tej priložnosti nazdravili tudi s sakejem, tradicionalnim japonskim riževim žganjem.