Teden posvečen otrokom je svoj vrhunec doživel s koncem akcije Vrečka srečka, katere namen je bil poudariti, da lahko šivanje vrečk iz blaga zmanjša odpadno plastiko, ki močno onesnažuje naše okolje. Organizatorjem je sicer nekoliko zagodlo vreme, vendar ni zameglilo sporočila o potrebi po prijaznejšem odnosu do okolja.

Ta teden zaznamujejo otroci, saj med 5. in 9. oktobrom obeležujemo Teden otroka. Štajerska prestolnica je te dni v znamenju številnih prireditev, ki potekajo na različnih prizoriščih v mestu, kot so Glavni trg, tržnica in Lutkovno gledališče.

Med mladimi vedno več zavedanja o pomenu trajnostnega razvoja

V zadnjem času je med mlajšimi generacijami možno opaziti povečano zavest o pomenu trajnostnega razvoja, kar je odražala tudi akcija Vrečka srečka, ki se je z današnjo zaključno prireditvijo končala na mariborski tržnici.

»Ta ideja se je porodila na Cunjamiju, izmenjevalnici oblačil. Gre za program našega mladinskega centra. Odločili smo se, da bomo mlade pozvali k šivanju. Načrtovali smo, da bi vrečke šivali tudi dijaki, a nam je pandemija koronavirusa prekrižala načrte. Na naš poziv se je preko spleta odzvala ga. Alojzija Huber, ki je vrečke sešila, saj je imela doma nekaj materiala. Tristo različnih vrečk smo dobili tudi od drugod, vendar je zmagovalka tako po količini kot tudi po obliki ga. Huber. Trenutno poteka Teden otroka, zato se nam je zdelo primerno, da projekt zaključimo s tem dogodkom,« je povedala Kornelija Kaurin iz Zveze prijateljev mladine Maribor.

Hkrati so obeležili 30. obletnico TOM telefona, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine in je na razpolago vsem tistim otrokom, ki potrebujejo pogovor. V tem smislu smo izbrali tudi slogan dogodka »Pogovor je odgovor,« kar simbolično odraža tudi tržnica, kjer je med branjevci in kupci pomemben ravno pogovor, po katerem slednji kupijo sveže pridelano zelenjavo. V okviru te akcije delujejo na področju ekologije oz. ozaveščenja otrok, njihovih staršev in odraslih o pomenu čistega okolja.»Upamo, da bodo vrečke prispevale k temu, da bo manj plastike in odvrženega tekstila,«  še doda.

Gospa Alojzija Huber je akcijo opazila na Facebooku in se takoj prijavila na razpis. »Za šivanje ene vrečke sem potrebovala 15 minut, začela sem konec maja in končala 19. septembra,« je povedala Huberjeva. O njenem delu smo obširneje poročali že pred mesecem dni.

Tudi digitalni odpadki imajo ogljični odtis

Zanimivo je bilo slišati tudi predavanje z naslovom Prazen koš, polna denarnica, ki ga je izvedla Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja in v njem poudarila pomen ponovne uporabe različnih izdelkov, s čimer močno zmanjšamo onesnaženost našega planeta, istočasno pa občutimo tudi prihranek v denarnici. Zanimalo nas je, ali je to začetek »eko-gospodarstva« ali gre za že preizkušene zadeve: »Ne bi rekla, da gre za novo ekonomijo, ker smo to nekoč že počeli. V tem smislu ne odkrivamo tople vode. Včasih stvari nismo metali vstran in se je vse kompostiralo. Lahko rečem, da zgolj obujamo stare navade, ki so bolj prijazne do okolja. Zero waste je trend, za katerega upam, da mu bo sledilo čim več ljudi in je del t.i. krožnega gospodarstva. Želimo si, da bi materiali čim dlje krožili in da bi jih čim dalj časa uporabljali.«

»Ne bi rekla, da gre za novo ekonomijo, ker smo to nekoč že počeli. V tem smislu ne odkrivamo tople vode. Včasih stvari nismo metali vstran in se je vse kompostiralo. Lahko rečem, da zgolj obujamo stare navade, ki so bolj prijazne do okolja. Zero waste je trend, za katerega upam, da mu bo sledilo čim več ljudi in je del t.i. krožnega gospodarstva. Želimo si, da bi materiali čim dlje krožili in da bi jih čim dalj časa uporabljali.«

Sreševa se je v svojem predavanju dotaknila tudi t.i. digitalnih odpadkov, kamor spadajo tudi različne e-novice in ostala nepomembna sporočila, ki se vsakodnevno nabirajo v naši elektronski pošti. »Ekologi brez meja se ukvarjamo z različnimi vrstami odpadkov, med katere spadajo tudi digitalni odpadki. To ni zgolj nabiralnik e-pošte, temveč tudi različne neuspele fotografije na naših telefonih. Ogljični odtis digitalnih aktivnosti je večji od tistega, ki ga za sabo pušča letalska industrija. S preprostimi koraki ga lahko zmanjšamo na način, da preprosto zbrišemo nepomembna sporočila, saj so za vse to potrebni strežniki in energija za hlajenje naprav. Če zadev fizično ne vidimo, še ne pomeni, da ne ustvarjajo odtisa,« je dejala Sreševa in dodala, da se moramo zavedati, koliko naravnih virov porabimo za izdelavo ene naprave.

Teden otroka se bo zaključil v petek, 9. oktobra

Organizatorjem dogodka je danes nekoliko zagodlo vreme, saj velik del prireditve deževalo, navkljub temu pa to ni skalilo sporočila o potrebi po spremembi miselnost glede ekološke vzdržnosti naše družbe.

Teden otroka se bo v Mariboru zaključil v petek, 9. oktobra, ko bodo na Glavnem trgu potekale različne delavnice, joga za otroke in ulično gledališče s predstavo Mala Murska deklica.