V letu 2023 obeležuje Pokrajinski arhiv Maribor 90 let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. 29. aprila 1933 je bil namreč sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s čimer je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.
Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva starejša od samega arhiva
Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor pa je mnogo starejša kot sama institucija. Leta 1903 so namreč slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Idejni vodja društva je bil vseskozi dr. Franc Kovačič. Pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo trdne znanstvene temelje tako za knjižnico kot tudi arhiv in muzej. Že ob ustanovitvi so društveni odborniki sklenili, da bodo začeli zbirati arhivsko gradivo zasebne provenience, predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev.
Leta 1909 so sprejeli odločitev, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali. Prvi društveni arhivar je bil umetnostni zgodovinar dr. Avguštin Stegenšek, osnovo arhivske zbirke pa je predstavljal dar Mateja Slekovca, prvega društvenega predsednika. Obsežni osebni fondi vseh treh omenjenih začetnikov načrtnega znanstvenega dela med štajerskimi Slovenci, hranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor, predstavljajo neprecenljivo kulturno zapuščino.
Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti so skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele v začetku leta 1952 z nazivom Državni arhiv LRS – podružnica Maribor. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv Pokrajinski arhiv Maribor in še danes enako pristojno območje. “V letu 2023 lahko torej obeležujemo dva jubileja, 90-letnico ustanovitve arhiva in 120-letnico organiziranega zbiranja arhivskega gradiva,” je poudarila direktorica mariborskega arhiva Nina Gostečnik.
Leto 2023 bo v arhivu izjemno pestro
Na današnji novinarski konferenci ni bil predstavljen le pomen arhiva, ampak tudi aktivnosti, s katerimi bodo obeležili 90. obletnico ustanove.
“V letu 2023 smo se v Pokrajinskem arhivu Maribor odločili, da bomo visoki jubilej obeležili s pripravo velike razstave z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka. Ta bo pozornost namenila posebni vrsti arhivskega gradiva – knjigam. Le-te v času in prostoru posameznik povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo knjige, ki nastajajo ‘v službi človeka’, takšne, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo skozi vse življenje,” je pojasnila direktorica.
Razstavili bodo torej knjige, v katerih so zapisi, ki dokazujejo, da smo se rodili, poročili, izobraževali, bili zaposleni, zavarovani, plačali davke, bili v vojski, pri zdravniku.
Z razstavo bodo tako ob 90. obletnici javnosti predstavili poseben segment ohranjenega gradiva in izpostavili njegovo pomembnost.
V letu 2023 načrtujejo v arah tudi pripravo zanimivih razstav oz. dogodkov:
- Razstava Knjige v arhivu – v službi človeka
- Razstava 110 let začetka izgradnje Hidroelektrarne Fala – v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor
- Razstava 60 let Festivala Kurirček – v sodelovanju z Mariborsko knjižnico
- Razstava 110 let mariborskega Glavnega mostu
- Razstava 60 let izgradnje Titovega mostu
- Izdaja 50. zvezka Gradiva za zgodovino Maribora
- Organizacija 45. mednarodne konference Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci, 24.–26. maj 2023
- Objava digitaliziranega gradiva fonda Zgodovinsko društvo Maribor in fonda Franc Kovačič
- Sodelovanje s kulturno vsebino pri dogodku OFEM 2023 (Olimpijski festival evropske mladine)
Svojemu namenu bodo predani tudi prenovljeni prostori
Poleg vseh razstav in dogodkov načrtujejo v arhivu tudi odprtje prenovljenih prostorov na Glavnem trgu. “V pritličju stavb Glavni trg 6 in 7 smo namreč v letih 2021 in 2022 prenovili razstavišče oz. predavalnico in sprejemno pisarno. Nekdanja ‘Express tajnica’, kot prostore morda poznajo Mariborčani, bo dobila novo vsebino – sodoben prostor, kjer bodo naši uporabniki lahko oddali zahteve za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo v klasični ali elektronski obliki, ponujal pa bo tudi priložnostne razstave ter možnost nakupa arhivskih publikacij.”
Ob vsem je pomembno omeniti, da se arhiv še vedno sooča s prostorsko stisko. Kljub temu, da je v Murski Soboti v izgradnji nov objekt, kjer bodo hranili arhivsko gradivo, se v Mariboru še vedno soočajo s premalo prostora za 17 kilometrov gradiva. Kot je pojasnila direktorica arhiva, je ideja Park mladih padla v vodo, saj prenos ozemlja iz ministrstva za šolstvo na ministrstvo za kulturo ni bil izveden. Ob tem za izvajanje projekta ni bilo na voljo zadosti finančnih sredstev. Tako so iskali novo lokacijo, in sicer na Teznu, saj v centru Maribora stavbe za primerno hranjenje arhivarskega gradiva ni.
“Dogovori potekajo še na višjem nivoju in upamo, da bo kdaj tudi v Mariboru ta ideja zaživela,” je še dejala.
