Pred meseci smo bili najprej priča njegovim umetninam na nabrežju Drave na Lentu, uganka pa je bila kmalu razkrita, bobra imamo v Mariboru. Bober je najprej snedel eno izmed vrb, kasneje so mu hudomušno pripisovali tudi druge mojstrovine, a se je izkazalo, da ima namesto klopotcev in brvi v nastajanju le raje avtohtone primerke ob reki.
Na spletu krožijo posnetki in fotografije ljubkega mariborskega bobra. Našega relativno novega someščana so že nekajkrat zasledili na Lentu, v Dravi in ob dvoetažnem mostu, pogosto pa ga opazijo tudi na Limbuškem nabrežju.
Bober pomemben člen narave
Bober sicer rad kakšno prigrizne tudi na Mariborskem otoku. Nazadnje smo v uredništvo prejeli fotografije bralke, ki nam je sporočila, da je bober nadvse aktiven pri ustvarjanju nove podobe Mariborskega otoka.
Mariborski otok je izjemen del narave, ki ima status naravne vrednote in je zavarovan z občinskim odlokom. Bober sicer tja redno zahaja že od leta 2018 in ga ob obiskih spreminja po lastni presoji. Obrežni pas na zahodnem delu obrašča spontana vegetacija, tudi številni mehki listavci, kot so topoli in vrbe, katerih lubje in poganjki so specialiteta na bobrovem jedilniku. Na južnem delu valobrana je rečni tok tudi najpočasnejši na otoku in zato ni nenavadno, da ravno na tem delu opažamo največ sledi prisotnosti bobra. Jezove bober dela samo na plitvih vodotokih, da dvigne gladino in s tem poveča globino.
Bober, ki je zaradi svojega kožuha, mesa in bobrovine dolgo veljal za iztrebljeno žival, se je leta 1998 znova vrnil v Slovenijo. Velja za živalskega graditelja, saj ustvarja jezove in podira drevesa.
Bober je pomemben člen narave, ki v rečnih ekosistemih s svojo dejavnostjo aktivno spreminja njihov značaj in tako povečuje habitatsko in vrstno pestrost. Lahko bi rekli, da sicer povzroča spremembe, ki pa niso nujno škoda, velikokrat so pozitiven doprinos okolju.
