Osmega aprila obeležujemo svetovni dan Romov. Romsko društvo Romano pralipe Maribor ob tem dnevu med drugim predstavilo urejanje problematike romske skupnosti živeče v Mariboru in republiki.

Kot je poudaril predstavnik mariborskih Romov Fatmir Bećiri, v Mariboru živi med 3000 in 3500 Romov, a ker nimajo svojega naselja in so raztreseni.

Romska organizacija deluje že od leta 1996: “V Mariboru živi največ Romov v Sloveniji in zato želimo, ohraniti svojo identiteto, izboljšati položaj, predvsem pa izboljšati možnost izobraževanja.” Poudaril je da skupaj z Mestno občino Maribor vsako leto dosegajo napredek glede položaja Romov.

Vse težave rešujejo sproti

V sodelovanju z mestno občino in krajevnimi skupnostmi organizacija rešuje težave in nagovarja pomembne tematike. “Še naprej si želimo ohraniti to sodelovanje, saj z dialogom lahko marsikaj uredimo,” je poudaril.

Vesna Žličar, ki na MOM obravnava romske problematike, je pojasnila, da so z namenom še boljšega sodelovanja ustanovili komisijo za spremljanje romske tematike v MOM. Komisijo sestavljajo posamezniki iz romske skupnosti, člani iz mestnega sveta, stanovanjskega medobčinskega sklada, centra za socialno delo, policijske postaje.

“Komisija je sestaja letno ali po potrebi. Tukaj skupno rešujemo težave z dialogom, rešujemo jih sproti,” je še pojasnil. Dodala je še, da nekih večjih problemov ni, če se pa pojavi, se jih takoj lotijo. V zadnjem času se srečujejo s temami, kot so denimo bivalna stiska Romov. Na razpise stanovanjskega sklada se prijavljajo tudi Romi, ki nujno potrebujejo stanovanje, a je ne dobijo. Tako nimajo urejenih življenjskih razmer, kar pa vpliva tudi na otroke. Prav to p lahko predstavlja težavo.

Mladi Romi si želijo izobrazbo in zaposlitev

“Najpomembnejše za romske otroke je izobrazba. Vsako leto se v osnovne šole vpisuje veliko romskih otrok in jo tudi uspešno zaključi ter nadaljujejo s svojo izobrazbo. Dosegajo tudi izobrazbo od 5. do 7. stopnje.”

Kljub vsem izboljšavam se pri vključevanju romskih otrok pojavljajo tudi težave, ki pa se po Berićijevih besedah takoj rešujejo. V šolah se povečuje tudi število  koordinatorjev in pomočnikov, ki so sami del romske skupnosti, kar reševanje težav dodatno olajšuje. V društvu si prizadevajo, da bi se tovrstni koordinatorji vključili tudi v drugih institucijah, kot so denimo zdravstveni domovi.

Bećiri je ponosen, da si številni mladi Romi želijo službo in ne želijo prejemati socialne pomoči: “Mladi Romi ne želijo prejemati socialne pomoči, želijo imeti zaposlitev in stabilizirati svoje življenje”.  Kot je v nadaljevanju še pojasnil, veliko mladih Romov zapušča Maribor zaradi službe. Tako odhajajo v druge države, kot je denimo Avstrija in Nemčija.