Društvo Pašna skupnost Pohorje letos zaznamuje 30 let delovanja. V društvo je tačas vključenih 18 rejcev goveje živine, kmetov s Hočkega in Slivniškega Pohorja ter Bohove in Hoč. Rejci na smučarskih terenih od Lukeja do Videca izvajajo skupinsko pašo živali, ki zanje pomeni dodatni vir hrane. Krave pripeljejo na Pohorje v juniju, letos je bilo to sedemnajstega, pašna sezona traja do 15. oktobra. Gre predvsem za plemenske telice, ki jih kasneje pripustijo, tako lisaste kot črno-bele. “V tem trenutku je na paši 22 živali, običajno jih je okoli 30,” nam je povedal predsednik Pašne skupnosti Pohorje Miran Bergauer. Dodaja, da se pašne površine se v zadnjih letih močno zmanjšujejo, saj so turistični apetiti upravljavcev žičniških naprav vedno večji. “Trenutno nam je na voljo okrog 35 hektarjev površin, pred tem smo pasli na 60 hektarjih.” Pašne površine so v lasti zasebnih lastnikov in Mestne občine Maribor, nekaj jih najemajo od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

V tujini si turizma brez pašništva ne morejo predstavljati

Živali različnih rejcev se pasejo na skupnem prostoru, imajo organizirano pastirsko službo, ki jo opravlja eden izmed članov društva. Območje paše je ograjeno z električnim pastirjem, po besedah Bergauerja se dogovarjajo, da bi poskusno uvedli tako imenovano virtualno ograjo (preko satelita). Zagotovo živali na Pohorju predstavljajo dodano vrednost, in to ne le za lastnike živali, ampak tudi širše. “V tujini si turizma brez pašništva sploh ne predstavljajo. To je za to panogo velika dodana vrednost. Hkrati tudi živina, ki se pase na teh terenih, utrjuje travno rušo, da je hudourniki ne morejo odnašati.”

30-letnico društva bodo zaznamovali ta petek

Pašna skupnost Pohorje bo 30-letnico praznovala danes, v  petek, 23. junija, na Pajkovem domu na Slivniškem Pohorju. Na prireditvi med drugim pričakujejo Ireno Šinko, kmetijsko ministrico, Ireno Leonido Kropf, direktorico Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, in Romana Žvegliča, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. O 30 letih pašne skupnosti Pohorje bo govoril dr. Stane Klemenčič, o sobivanju deležnikov na Pohorju pa Ranko Šmigoc. Marija Klopčič bo predstavila digitalizacijo pašništva, pred skupnim ogledom pašnikov in panoramskim slikanjem bodo tistim, s katerimi društvo sodeluje, podelili priznanja. Svojim članom so priznanja podelili že na občnem zboru.

Mirana Bergauerja smo še vprašali, kakšni so načrti Pašne skupnosti Pohorje? “Vztrajali bomo tako dolgo, dokler nam bodo površine na voljo. Poskusili se bomo razširiti na ruško stran, na Partizanko, kjer imamo nekaj težav s pridobivanjem GERK-ov, ki so nam pomembni za naslavljanje subvencij. S subvencijami namreč pokrivamo pašo in materialne stroške.”