Danes je pred nekdanjim koncentracijskim taboriščem v Melju potekala mednarodna spominska slovesnost. Pred Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor (MRC), kjer je hkrati nastajajoči muzej nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike Stalag XVIII-D, je namreč pretekli teden pripeljal t.i. vlak spomina, danes pa je častni pokrovitelj projekta, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, skupaj z županom mesta Maribor Sašem Arsenovičem ter ostalimi uglednimi gosti iz Slovenije in tujine svečano otvoril nove razstave in obnovljeni vagon.

Svečanost je pospremil tudi pester kulturni program.

V Mariboru središče za iskanje ubitih ujetnikov in žrtev nacizma

Po prihodu predsednika Pahorja so se visoki predstavniki, med katerimi so bili tudi Jens Wagner, kulturni ataše nemškega veleposlaništva, veleposlanik ruske federacije v Republiki Sloveniji Timur Eyvazov in minister Vlade Moskve Sergej Čerjomin, z spominskimi venci pred stavbo nekdanjega koncentracijskega taborišča poklonili žrtvam, sledila je slovenska himna, nato pa so v nagovorih pozdravili zbrane. Zbrani gostje so prišli iz osmih različnih evropskih držav.

Gre za t.i. “vlak spomina”, ki mu nekateri pravijo tudi vlak smrti. Ta je leta 1941 prevažal sovjetske in druge zavezniške vojne ujetnike. Potem ko so originalen vagon restavrirali s podporo Slovenskih železnic, je na spominsko pot krenil iz Berlina, mimo znamenitega taborišča Bergen Belsen, vse do uničevalnega taborišča Stalag v Melju. Vagon, v katerega je umeščena razstava, bo stalni razstavni eksponat.

“V teh prostorih kriči in ječi vsak kamen, ki bi lahko točil krvave solze. Mnogim je dajal tudi upanje, da se je tudi smrt utrudila do smrti, da bo konec trpljenja za vse. Danes žal mnogi širijo svojo ideologijo in sovraštvo po svetu, ki so zagrizeni pristaši vseh znanih -izmov. Tega vsi zbrani tukaj ne bomo dovolili,” je dejal Janez Ujčič, direktor MRC, ki v teh dneh sprejema pobude iz drugih držav iz JV in srednje Evrope, da bi Maribor postal središče za iskanje ubitih ujetnikov in žrtev nacizma ob potrjevanju zgodovinske resnice.

Na mestu nekdanjega opuščenega skladišča je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla.

“Zgodba o vagonu me je osebno nagovorila na osebni ravni, saj je moj dedek bil prav s takšnim vlakom odpeljan v Srbijo, odkoder se ni nikoli vrnil. Izjemno ponosen sem, da se imamo tudi v Mariboru priložnost odzivati na to tragedijo 2. svetovne vojne. Izziv je, da na tem mestu postane pravi center spomina in mislim, da bomo s skupnimi močmi zmogli,” je ob tej priložnosti dejal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.

Na slovesnosti tudi otvoritev dveh razstav

V Mariboru je bil pred tremi leti na mestu nekdanjega Stalaga ustanovljen Mednarodni raziskovalni center – muzej druge svetovne vojne (MRC), s čimer je ideja o vzpostavitvi znanstveno-raziskovalnega in spominskega centra v objektu nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike v mestni četrti Melje korak bližje uresničitvi. Arsenovič je obenem izrazil pričakovanje, da bi center v prihodnje nagovoril mlade in pripomogel k ozaveščanju o 2. svetovni vojni med mlajšo generacijo.

“Zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo našo prihodnost. Naj bo današnja slovesnost navdih za premagovanje medsebojnega nezaupanja in našo trdnejšo zavezanost k miru,” je dejal predsednik Pahor.

“Vsakokrat, ko se srečamo ob teh pomembnih obletnicah, se zamislimo nad motivi, ki vodijo k takšni krutosti. Zamislimo se nad nesmiselnostjo vojne, ki nikoli ni neizogibna, ni naravna stvar. Je stvar odločitve, človekovega razuma in srca. Tukaj zbrani želimo mir, boljši svet za prihodnje rodove. Tudi mir ni samoumeven, tako kot vojna je odločitev razuma in srca. Za nas mora biti življenjsko vodilo, naše družbeno in osebno poslanstvo,” je dejal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Predsednik republike je skupaj z županom, direktorjem MRC Ujčičem in drugimi visokimi gosti slovesno otvoril vlak spomina, v katerem je umeščena stalna razstava Prezrte žrtve nacizma.

Poleg omenjene razstave sta na slovesnosti prvič predstavljeni še dve razstavi v muzejskih prostorih taborišča, in sicer Življenje sovjetskih vojnih ujetnikov ter Življenje zavezniških vojnih ujetnikov – Britancev, Francozov, Avstralcev in Novozelandcev, ki so bili prav tako nameščeni v del taborišča v Melju.