NK Pobrežje je v zadnjih letih doživel pravi nogometni preporod. Tamkajšnji športni park so razvili v center za druženje, tako mladih kot tudi starejših. V času pred drugim valom epidemije je v osmih starostnih kategorijah, pod vodstvom 13-ih  strokovno usposobljenih licenciranih trenerjev, organizirano in redno treniralo že več kot 150 otrok. Čeprav so treningi sedaj že nekaj časa znova omogočeni, pa se vsi niso vrnili na nogometne zelenice.

Sebastijan Cvetko: Izgubili smo 37 otrok

Pred dnevi smo jih obiskali na enem izmed treningov in se pogovarjali s trenerji in mladimi nogometaši. Sebastijan Cvetko, prej trener, zdaj pa vodja nogometne šole NK Pobrežje, nam je povedal, da so težko čakali na dan, ko so se otroci lahko znova vrnili na nogometna igrišča: »Še vedno sicer ni tako kot bi si želeli, saj mora biti vadba še zmeraj brezkontaktna. Otroci morajo med treningom vzdrževati razdaljo, kar zelo težko zagotavljamo, sploh pri teh najmlajših. Upam, da se bo to čimprej spremenilo, da bomo lahko začeli trenirat tako, kot smo pred corono.«

Cvetko dodaja, da se je po prvem valu na treninge vrnilo 25 manj otrok, po drugem pa 12, kar pomeni, da so izgubili 37 otrok.

Cvetko dodaja, da se po prvem valu epidemije na treninge ni vrnilo 25 otrok, po drugem pa 12, kar pomeni, da so izgubili 37 otrok. »Odsotnost treningov se kaže tudi na igrišču. Otroci do dejansko štiri mesece stagnirali, igrišča so zamenjali za računalniške igrice. Izgubil se je socialni stik otrok, ki je zelo pomemben zlasti pri najmlajših. Skrbi me, da bodo posledice pri otrocih dolgotrajne in lahko vidne tudi do pet, šest let.«

Nekateri so v času odsotnosti treningov vidno nazadovali

Tudi Gal Ribič, trener selekcije U9, se strinja, da je po dolgem premoru znova biti dobro na terenu: “Otroci so zadovoljni, vidi se, da so pogrešali šport, gibanje, prijatelje. Vidi pa se tudi, da so nekateri v tem času veliko izgubili, zlasti kar zadeva koordinacijo in tehnične sposobnosti. Skratka, opazno je, da so nekateri glede motorike vidno nazadovali, predvsem tisti, ki niso imeli možnosti, da bi sami trenirali. Pri drugih, ki so imeli to možnost, pa se vidi tudi določen napredek, ampak teh je pač zelo malo, morda le 10 odstotkov.”

Skratka, opazno je, da so nekateri glede motorike vidno nazadovali, predvsem tisti, ki niso imeli možnosti, da bi sami trenirali. Pri drugih, ki so imeli to možnost, pa se vidi tudi določen napredek, ampak teh je pač zelo malo, morda le 10 odstotkov.

“Upam, da se bodo tisti, ki se niso vrnili, odločili za kakšne druge športe. Upam tudi, da nam bo država še naprej, vsaj v takšni meri, dovolila trenirati, čeprav vadba z distanco ne prinaša pristnega človeškega stika, ki ga otroci potrebujejo. Je pa to zagotovo boljše, kot da doma ležijo ali igrajo igrice.”

Kaj po vrnitvi na igrišča pravijo mladi športniki?

Vrnitve na igrišča pa so se zlasti razveseli mladi športniki: »Malo sem se že dolgočasil, čeprav sem žogo tu in tam brcal tudi na šolskem igrišču in med bloki ter tako sam vadil. Doma pa sem igral tudi igrice. Sicer pa sem že močno pogrešal treninge, težko pa že čakam na prve tekme,« nam je povedal Patrik, ki običajno igra v vlogi napadalca, včasih pa je tudi vezni igralec. Kapetan ekipe Žan pa je dodal: »Vesel sem, da lahko znova igram, da vidim soigralce in da se lahko družimo, ker smo prijatelji.«

Malo sem se že dolgočasil, čeprav sem žogo tu in tam brcal tudi na šolskem igrišču in med bloki ter tako sam vadil. Doma pa sem igral tudi igrice. Sicer pa sem že močno pogrešal treninge, težko pa že čakam na prve tekme.

Žan in Marsel, ki igrata v selekciji U11, pravita, da sta imela srečo, da sta lahko tudi v času, ko ni bilo uradnih treningov, brcala žogo na bližnjem igrišču, kondicijo pa sta nabirala tudi v gozdu in drugje v naravi. Ob računalniških igricah pa sta menda dnevno preživela kakšno uro ali dve.

Dejan Ramšak: Posebna zahvala velja inštruktorju Nogometne zveze Slovenije Janiju Sajku

Predsednik Nogometnega kluba Pobrežje Dejan Ramšak nam je ob koncu povedal, da se posebej zahvaljuje inštruktorju Nogometne zveze Slovenije Janiju Sajku, ki jim vsak teden posreduje primere treningov na daljavo, kar je sicer pri nogometu težko izvajati. “Nekaj teh njegovih treningov je tudi na Youtube kanalu ZNT Maribor. Priporočam, da so to ogledajo zlasti tisti klubi, ki sami nimajo idej za treninge na daljavo.”

“V teh težkih časih bi se želel za vso podporo javno zahvaliti tudi vsem zaposlenim na MNZ Maribor, ZNT Maribor ter MO Maribor oziroma na Uradu za šport Maribor ter vsem staršem naših otrok. Če se ne bomo mi postavili za otroke, potem ne vem, kdo se bo,” zaključuje Ramšak.