V medpredmetnih povezavah zgodovina – latinščina, zgodovina – slovenščina in pri likovni umetnosti so dijaki spoznavali antično mitologijo in religijo, se preizkušali v poznavanju antičnih bogov, dramsko uprizarjali še danes žive antične frazeme in likovno poustvarjali antične umetnine.

Projekt zasnovan festivalno

Gre za projekt, ki je nastal kot želja po medpredmetnih povezavah, v obliki, kot je bil izveden letos, pa je bil zasnovan že za preteklo leto, a zaradi epidemioloških ukrepov ni bil izpeljan v takšni meri. “Moja zamisel je bila, da je zadevo treba izpeljati festivalno, ker so za dijake zgodovinske teme zelo oddaljene. Osrednja ideja je bila približati antičnega človeka kot človeka, torej s pomočjo oblačil, hrane ter aktivnosti, ki jih tudi mi danes delamo,” pove Martina Ješovnik, profesorica latinščine in ena izmed koordinatoric projekta na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška.

Osrednji festivalni del je tako potekal dva dni, med glavnim odmorom. Dijaki so prvi dan uprizorili nekakšen rimski trg in želeli poustvariti dogajanje, kot bi ga lahko doživeli takrat. Postavili so stojnice, med njimi je bila starorimska gostilna, šola, ter stojnica z oblačili, kot si jo predstavljajo dijaki.

Naslednji dan je v šolski kapeli potekalo kratko bogoslužje, delno v slovenščini in delno v latinščini, dijaki pa so se na ta način spoznali z zavestjo o prvi Cerkvi in začetki krščanstva. Zadnji dan pa so se srečali z rimsko-grško mitologijo in se pomerili med seboj v različnih poučnih in zabavnih aktivnostih, najboljša ekipa pa si je pridobila tudi svoje mesto med bogovi na Olimpu. “Dijakom je snov bližje, če jo spoznavajo tudi skozi različne aktivnosti in zabavna doživetja,” še doda Ješovnikova.

Aktivnosti, ki so dijakom približale antični čas, so potekale tudi po koncu pouka, denimo ogled filma 300 in predavanje zgodovinarja dr. Aleša Mavra. “Jesti v učilnici, ležati na tleh in gledati film, to je za dijake prav gotovo posebno doživetje, ki ga ne doživijo pogosto v šolskih prostorih,” razlaga Ješovnikova.

Med festivalom pa je za dijake potekala tudi nagradna igra s praktičnimi nagradami, manjkal pa ni niti oljčni venec, s katerim je bil okronan zmagovalec. Pri pripravi gradiva za dneve antike so sodelovali tudi dijaki latinščine iz drugih letnikov, sicer pa so tudi preostali profesorji v času trajanja festivala pripravili nekaj vsebin na temo antike.

V okviru projekta tudi razstava likovnih del

Približno 70 dijakov prvih letnikov pa je v sklopu projekta na temo antičnih frazemov ustvarjalo v različnih likovnih tehnikah. Slikali so na glinene vaze, ter ustvarjali v tehnikah navadni akril ter grafika. “Trajalo je slab mesec dni, da so dijaki pripravili dela. Najprej so naštudirali vsebino, nato poiskali motive in se spoprijeli s tehniko izdelave. Najdlje je trajala grafika, kjer nekaj časa traja izrezovanje, odtiskovanje, ter nenazadnje iskanje dobrega odtisa,” pove Maja Tuš Kolarič, profesorica umetnostne zgodovine in koordinatorica projekta.

Dijaki so tako projekt sklenili pretekli petek. V šolskih prostorih so pripravili svojo razstavo svojih del z naslovom Potovanje 1. letnikov skozi antiko. Dijaki so tako samostojno poskrbeli za celotno otvoritev, postavitev razstave, vabila ter program dogodka.

“Dijaki zelo radi ustvarjajo v šolskem prostoru, a je zelo malo časa za različne podvige tehnik in vsebin. Veliko je takšnih, ki so zelo sposobni, a se zdi, da v srednji šoli to nekako opustijo. Na šoli imamo likovni krožek, ki jen sicer obiskan, a lahko bi bil bolj,” pojasni Tuš Kolaričeva.

Po daljšem časovnem obdobju učenja na daljavo ter ustvarjanja v mehurčkih zaradi epidemioloških ukrepov so festivalni dnevi in otvoritev razstave potekali pred sovrstniki. “Dijaki so imeli kar nekaj težav pri samem stiku s sošolci, saj so predhodno ustvarjali le v mehurčkih, zato jim je nastopanje v živo in vpričo drugih delalo kar nemalo težav, a jim je vendarle uspelo,” še doda Tuš Kolaričeva.

Projekt je naletel na pozitivne odzive, zato bo v nekoliko drugačni preobleki izveden tudi prihodnje šolsko leto, sicer pa si koordinatorji prizadevajo, da bi postal tradicija šole.