Meseca junija obeležujemo tako “Dan slovenskega krvodajalstva” kakor “Svetovni dan krvodajalstva”. V ta namen je danes svoja vrata za javnost odprl tudi Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor (CTM), v sodelovanju z Rdečim Križem Slovenije, projektoma Društva študentov medicine Maribor – Epruvetka in Melita ter Fakulteto za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru.
V prostorih CTM so za obiskovalce pripravili predavanja, zdravstveno osebje in študenti medicine mimoidočim po želji opravlja meritve krvnega sladkorja, holesterola, določanje krvne skupine, ter jim nudijo informacije na temo krvodajalstva, darovanja organov idr.
1945 smo v Sloveniji prvič zbirali kri
Kot je poudarila predstojnica Centra za transfuzijsko medicino Bojana Bizjak se ob Dnevu slovenskega krvodajalstva spominjamo na leto 1945, ko smo v Sloveniji zbrali in konzervirali prve enote krvi. Osem let kasneje je potekala prva organizirana terenska akcija v Zagorju.
“Od takrat je krvodajalstvo naša tradicija, nakar smo in moramo biti ponosni v Sloveniji in tujini.” Rdeči križ tako že 70 let neprekinjeno organizira krvodajalske akcije in omogoča, da sistem dobi zadostno količino krvi, je pojasnil sekretar Območnega združenja Maribor, Rdečega Križa Slovenije Metod Dolinšek.
Krvodajalci so tisti ključni posamezniki, ki pacientom omogočajo dostop do zadostne in varne količine krvi. Zato je pomembno, da se krvodajalstvo organizira temu primerno. Na Rdečem križu stremijo k temu, da bi zbiranje krvi prilagodili sodobnemu človeku.
Krvodajalcev je še vedno premalo
Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun je ob tej priložnosti poudarila pomen dneva odprtih vrat, saj tako skušajo ljudi spomniti, da smo nekdaj živeli v socialističnih časih, kjer je bila empatičnost, požrtvovalnost in skrb za sočloveka nekaj vredna. “Krvodajalstvo je najvišja oblika humanitarne pomoči in poskušajmo jo ohraniti takšno, kot je bila.”
Foto: Svit Obronek
Po podatkih, ki jih imajo na voljo, se je v začetku letošnjega leta začelo število krvodajalcev povečevati. V kliničnem centru upajo, da se bo ta trend nadaljeval do konca leta. Kljub povečanem številu krvodajalec jih na splošno še kar primanjkuje. To pomeni, da so aktivni krvodajalci bolj obremenjeni.
V Sloveniji je aktivnih približno 60.000 krvodajalcev. Letno zberejo okoli 100.000 doz krvi.
Tako strokovna direktorica kot tudi predstojnica Centra za transfuzijsko medicino sta apelirali na ljudi, da se vključijo med krvodajalce. Sicer se mladi radi vključujejo v krvodajalske akcije, večja težava je pri delovno aktivni populaciji.
Trenutne zaloge so po besedah Bizjakove zadovoljive za vse krvne skupine, a so zaloge zelo krhka zadeva, saj niso odvisne samo od tega, kako za njih skrbijo, pač pa tudi od potreb pacientov. “Že jutri se namreč lahko razmere ob nekem zelo zapletenem primeru ali celo več njih spremenijo. Zato je treba dnevno skrbeti za to, da je dotok sveže krvi zadosten,” je še dodala.
