Potem so smo v zadnji letih bili že večkrat priča poplavljanju reke Drave, predvsem nižjeležečih območij, smo se obrnili na Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki imajo koncesijo za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, in jih povprašali o načrtih v letošnjem letu.

Priprave na prenovo sekundarnega sistema HE Mariborski otok

Majna Šilih, vodja tamkajšnje službe komuniciranje, je povedala, da je reka Drava energetsko izkoriščena, kar pomeni, da novi proizvodni objekti na reki niso mogoči. »Z osmimi veliki hidroelektrarnami DEM zagotavlja približno četrtino potrebne električne energije Slovenije. Ob rednih letnih revizijah in remontih proizvodnih objektov, se bo v letošnjem letu začela tudi prenova jezu Markovci (prenova bo trajala približno šest let, saj v skladu s pravili poslovanja prenavljamo po eno pretočno polje na leto), zato bomo v drugi polovici desetletja prenovili še našo najmlajšo hidroelektrarno, ki edina še ni bila prenovljena – HE Formin,« je pojasnila Šilihova.

Letos napovedujejo še pripravo na prenovo sekundarnih sistemov hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, ki bo izvedena v naslednjih treh letih.

Majna Šilih: »Postavitev prvega hranilnika za zmanjšanje odstopanj proizvodnje električne energije načrtujemo ob hidroelektrarni Mariborski otok.«

»Pričenjamo s projektom postavitve dodatnih sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin ter s projektom postavitve hranilnikov za zmanjšanje odstopanj proizvodnje električne energije. Postavitev prvega načrtujemo ob hidroelektrarni Mariborski otok,« je dodala Šilihova.

Letno odstranijo do 90.000 kubičnih metrov sedimentov

DEM bo letos nadaljeval z deli, ki zagotavljajo energetski potencial akumulacijskih jezer, saj letno iz akumulacijskih bazenov odstranijo od 60.000 do 90.000 kubičnih metrov sedimentov. »Ob izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe in ohranjanja energetskega potenciala zagotavljamo tudi poplavno varnost in skrb za naravo,« je dejala Šilihova.

Upravljanje in izvajanje rednih vzdrževalnih del

DEM v skladu s koncesijsko pogodbo upravljajo z reko Dravo izvajajo tudi redna vzdrževalna dela na vodni in energetski infrastrukturi od hidroelektrarne Dravograd do jezu Melje, od jezu Melje dol-vodno ter od jezu Markovci dol-vodno s strugo reke Drave upravlja država, medtem pa DEM z obema kanaloma (kanal HE Zlatoličje in kanal HE Formin).

Majna Šilih: »Ključni zavezi delovanja družbe DEM sta varna in zanesljiva proizvodnja električne energije.«

»Ob tako imenovanih normalnih pretokih (do 500 kubičnih metrov na sekundo) so DEM dolžne zagotoviti v strugi reke biološki minimum. Pretoki okrog 1.500 kubičnih metrov na sekundo na omenjenih odsekih (v kanalu približno 400 kubičnih metrov, ostalo v strugi) začnejo namreč povzročati razlivanja reke Drave v strugi. Ključni zavezi delovanja družbe DEM sta varna in zanesljiva proizvodnja električne energije. S terminom varna razumemo ob varovanju hidroelektrarn in tudi varovanje predvsem ljudi in njihovega premoženj. Do pretokov okrog 1.500 kubičnih metrov na sekundo lahko namreč to uravnavamo na način, da ne prihaja do večjih razlivanj, nad temi pretoki pa razlivanj ne moremo preprečiti,« je razložila Šilihova.

DEM upravljajo z osmimi elektrarnami na reki Dravi (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin), s petimi malimi (Melje, Markovci, Ruše, Rogoznica in Ceršak) ter štirimi sončnimi (Zlatoličje, Formin, Dravograd in OCV 3). Proizvedejo skoraj četrtino vse slovenske električne energije.

V DEM še zagotavljajo, da redno počnejo vse, kar je v njihovi moči glede zagotavljanja protipoplavne varnosti. »Glede zagotovitve te v strugi reke Drave pa bodo morali svoje opraviti tudi drugi deležniki. Prav zato že potekajo razgovori, ki so dosegli, da bodo pristojne inštitucije izdelale dokumentacijo upravljanja struge reke Drave,« je sklenila Šilihova.