Prorektor izr. prof. dr. Urban Bren, profesor za področje fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UM, je pred kratkim postal prejemnik Preglove nagrade za izjemne znanstvene dosežke na področju kemije in sorodnih ved, pri čemer gre za najpomembnejšo nagrado Kemijskega inštituta. Dr. Bren je vzpostavil mlado in prodorno raziskovalno skupino ter za njeno delovanje kot odgovorni nosilec na kompetitivni osnovi pridobil preko treh milijonov evrov vrednih temeljnih, aplikativnih, industrijskih in infrastrukturnih projektov.

Pohvali se lahko s številnimi dosežki preteklih petih let, med katere sodijo postavitev fizikalnega mehanizma mikrovalovne katalize, izvedba računalniških simulacij kemijske karcinogeneze, proučevanje antikarcinogenega potenciala polifenolov, razvoj elektrokromnih naprav brez optično transparentne elektrode ter dokaz o superselektivnosti šibkih multivalentnih interakcij. Ob tem je vse od začetka svoje raziskovalne poti leta 2005 dr. Urban Bren objavil kar 50 izvirnih člankov v priznanih mednarodnih znanstvenih revijah. Je tudi strokovni izvedenec OZN za področji molekularnega modeliranja in racionalnega načrtovanja zdravilnih učinkovin ter član uredniškega odbora Journal of Chemistry.

Preglova nagrada prvič mariborskemu raziskovalcu

Po prejemu nagrade smo se pogovarjali z dr. Brenom ter ga povprašali o tem, kaj tako prestižen dosežek pomeni zanj in nadaljevanje njegove znanstveno-raziskovalne poti. »Preglova nagrada Kemijskega inštituta za izjemne dosežke je letos prvič romala v roke raziskovalcu z Univerze v Mariboru. Predstavlja izjemno priznanje mojemu raziskovalnemu delu in hkrati veliko motivacijo za nadaljnje znanstveno ustvarjanje,« pove.

»Tako tudi mojih ne bi bilo brez prizadevanj celotne skupine mladih entuziastov združenih v Laboratoriju za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko. Preglovo nagrado posledično posvečam njim.«

»Seveda pa so izjemni znanstveni dosežki najpogosteje plod dela skupine raziskovalcev. Tako tudi mojih ne bi bilo brez prizadevanj celotne skupine mladih entuziastov združenih v Laboratoriju za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko. Preglovo nagrado posledično posvečam njim.«

Kljub kroničnem pomanjkanju raziskovalnih sredstev znanost blesti

Dotaknili smo se tudi teme slovenske znanosti, ki kljub številnim oviram, s katerimi se sooča, nenehno odmeva v svetovnem merilu. »Slovenska znanost je izjemno kakovostna in na večih področjih sega v sam svetovni vrh. Velike uspehe dosega ob kroničnem pomanjkanju raziskovalnih sredstev in ima posledično zelo visok izkoristek,« razmišlja dr. Bren, ki tudi v trenutni zdravstveni situaciji vidi priložnost za znanost:

»Prav zdravstvena, gospodarska in socialna COVID-19 kriza nam je namreč omogočila prevrednotenje pomena znanosti. Raziskovalno-razvojna dejavnost tako predstavlja rešitev in ne stroška.«

»Seveda pa perpetum mobile ne obstaja in bi nadaljnje krčenje obsega financiranja zagotovo privedlo do njenega osipa. Prav zdravstvena, gospodarska in socialna COVID-19 kriza nam je namreč omogočila prevrednotenje pomena znanosti. Raziskovalno-razvojna dejavnost tako predstavlja rešitev in ne stroška.«

Mariborsko znanje v službi napredka

V sorazmerno kratkem času mariborska Univerza beleži pomembne mejnike – že v času koronakrize so slovenski raziskovalci skoraj dnevno predstavljali nove izsledke in objavljali v prestižnih revijah, september pa sta še dodatno okronala izstrelitev nanosatelita Trisat in Preglova nagrada dr. Brena.

»Prebivalci Maribora so tako lahko na svojo Univerzo upravičeno ponosni in si resnično želim, da se le-ta v njihovih srcih zasidra z enako močjo identifikacije kot nogometni klub ali Festival Lent.«

Dosežkov in inovacij pa je na članicah mariborske Univerze še veliko več. »Univerza v Mariboru premore izjemen raziskovalni potencial s številnimi presežki. Verjetno ste v medijih zasledili nedavno izstrelitev prvega slovenskega nanosatelita. Izpostavim pa lahko tudi pilotno napravo za reciklažo plastike, sintezo pametnih materialov, visokotlačne ekstrakcije naravnih spojin z blagodejnimi zdravstvenimi učinki, vpeljavo novih rastlinskih vrst in še bi lahko naštevali,« poudarja dr. Urban Bren: »Na Univerzi v Mariboru torej ne gojimo znanosti zaradi znanosti, temveč poudarjamo njeno vlogo v službi človeka in njegovega napredka. Prebivalci Maribora so tako lahko na svojo Univerzo upravičeno ponosni in si resnično želim, da se le-ta v njihovih srcih zasidra z enako močjo identifikacije kot nogometni klub ali Festival Lent.«