Porečje reke Drave predstavlja 17 odstotkov vseh porečij v Sloveniji. Skupna dolžina reke Drave je okoli 710 kilometrov. Površina njenega porečja obsega približno 40.000 km2, od tega se približno 11,6 odstotkov površine porečja nahaja na območju Republike Slovenije. V zadnjem stoletju so bili obsežni deli Drave regulirani, še vedno pa se ljudje ob reki srečujejo s težavami zaradi poplavljanja. Posledice se odražajo na infrastrukturi, kmetijskih površinah in obvodnih rokavih z značilnimi habitati. Kot je znano, je dravska struga po gradnji jezu in preusmeritvi večine vode v kanal, ki je bil zgrajen za potrebe hidroelektrarne Zlatoličje, poplavno nevarna. Do večjih poplav je prišlo leta 2012, ko so se tudi pojavila nekoliko glasnejša razmišljanja o potrebnih protipoplavnih rešitvah.

V okviru projekta Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje Ptujske Drave izvajajo več protipoplavnih ukrepov na območju ob Dravi od hidroelektrarne Mariborski otok do jezu Markovci in je ocenjena na 14,8 milijona evrov. Za načrtovane ukrepe v Mestni občini Maribor, Duplek, Starše in Ptuj je bila v letu 2020 izdana odločitev o finančni podpori iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za pridobitev teh sredstev morajo biti ukrepi izvedeni do konca leta 2023, kar pa v nekaterih primerih zaradi nasprotovanja lastnikov zemljišč ali drugih deležnikov ni dosegljivo.

Kot so nam pojasnili na Direkcija Republike Slovenije za vode, so bili izbrani izvajalci za naslednje ukrepe:

  • Ureditev potoka Rogoznica (izvedba suhega visokovodnega zadrževalnika), območje Ljudski vrt, ureditve na Vičavi in ureditev zmanjšanje poplavne ogroženosti varnosti Črete,
  • Ureditev zalednih potokov Drave na območju Dupleka – ureditve na Žitečkem potoku,
  • Ureditev poplavne varnosti Starš,
  • Ureditev poplavne varnosti na območju Trčove,
  • Ureditev razbremenilnika Rožnodolskega potoka.

Za ureditev Pekrskega potoka je v teku postopek javnega naročila za izbor izvajalca del.

Stranski udeleženci niso podali soglasja za predlagane rešitve

Na območju Mestne občine Maribor je bila predvidena ureditev za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Malečnika in Trčove, ureditev Pekrskega potoka in razbremenilnika Rožnodolskega potoka ter ureditev Radvanjskega potoka z Mrzlim potokom. “Zaradi ovir pri pridobivanju zemljišč v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 ne bo možno izvesti ureditev za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Malečnika in ureditev Radvanjskega potoka z Mrzlim potokom. Na območju Trčove so dogovori z lastniki zemljišč sklenjeni. Zataknilo pa se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, saj stranski udeleženci ne podajo soglasja na predlagane rešitve,” so pojasnili na Direkciji Republike Slovenije za vode.

Na vprašanje, ali bo potrebno, če dela ne bodo zaključena do leta 2023, vračati evropski denar, so na direkciji odgovorili: “Višina sredstev, ki je bila predvidena z odločitvijo o podpori za operacijo »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Ptujske Drave«, bo uporabljena za realizacijo ukrepov v okviru načrtovane operacije.”

Direkcija za vode odstopila od gradnje protipoplavnih ukrepov na območju Malečnika, Celestrine in Zrkovcev

Glede na rezultate hidravlične analize je bilo predlagano, da se poplavna varnost Malečnika, Zrkovcev in Celestrine zagotavlja s kombinacijo ukrepov v strugi in z lokalnimi ukrepi na poplavnem območju (nasipi in zidovi). Ukrepi v strugi se nanašajo na redna vzdrževalna dela v okviru programa vzdrževanja, predlagana tehnična rešitev z lokalnimi ukrepi (nasipi in zidovi) pa upošteva vse omejitve in usmeritve zakonodaje ter predstavlja rešitev, ki hkrati ohranja obstoječe poplavne ravnice, kjer je to možno, ter hkrati učinkovito varuje obstoječe objekte pred visokimi vodami. Zaradi nestrinjanja krajanov in lastnikov zemljišč s predlagano tehnično in časovno izvedljivo rešitvijo je bila Direkcija Republike Slovenije za vode primorana odstopiti od izvedbe tega ukrepa v tej finančni perspektivi v okviru operacije »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Ptujske Drave«.

Za varovanje vrste stanovanjskih objektov ob Dravi v naselju Trčova je predlagana izvedba visokovodnega zidu.