Stanovalce v kareju med Ulico heroja Tomšiča, Mladinsko, Tyrševo in ulico Ob parku je razburila informacija o gradnji novega študentskega doma. Obrnili smo se na investitorja, družbo Uren d.o.o., in povprašali glede projekta, kjer so nam pojasnili, da gre pri gradnji študentskega doma, ki je zasebna investicija, za objekt višjega bivalnega nivoja in bo dostopen vsem uporabnikom. Ni pa predvideno, da bi bil del mreže javnih študentskih domov.

“Potrebe po študentskih kapacitetah pa so, kot je mogoče razbrati iz medijev, tudi v Mariboru še vedno premajhne in je pričakovati, da bodo tudi v prihodnosti še dodatno potrebne. Pridobitve novih kapacitet študentskih domov, predstavlja tudi višanje nivoja in vrednosti družbe univerzitetnega mesta Maribor,” nam je pojasnil zasebni investitor.

Trenutno poteka pridobivanje gradbenega dovoljenja

Kot nam je investitor v nadaljevanju pojasnil, poteka trenutno postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, ki teče skladno z veljavno zakonodajo na Upravni enoti (UE) Maribor. Pridobljena so vsa pozitivna mnenja pristojnih mnenjedajalcev, postopek je v zaključni fazi.

Vrednost investicije v projekt je v tej fazi že težko oceniti, sploh ne določiti. Negotove razmere na trgu nepremičnin, nenehna nihanj cen materialov, pomanjkanje izvajalcev, inflacija, višanje stroškov financiranje (spremembe obrestnih med) ipd., žal ne dopuščajo določiti realne vrednosti investicije preden projekt ni zaključen.

Koraki izvedbe projekta so in bodo skladni z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi. Trenutno so v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja. Pričetek del ali rok končanja še ni definiran, ter se bo prilagajal ostalim aktivnostim in projektom, so nam še pojasnili. “V doglednem času želimo izvesti dobro zasnovano investicijo v dobrobit vsem bodočim uporabnikom.”

Foto: Facebook.

Stanovalci jasni: “Blok pred okni? Ne, hvala lepa!”

Skupina stanovalcev strogo nasprotuje gradnji, saj pravijo, da gre za grob vdor v že tako obremenjen karejski prostor. “Stavbo želijo postaviti na popolnoma neprimerno lokacijo: ob ropu zasebnosti in svetlobe, ob neprijetnih okoljskih vplivih,” so nam pojasnili.

Po njihovih informacijah naj bi se spuščali avtomobili v garažo s potratnim in verjetno glasnim avtodvigalom, ker nimajo dovolj prostora za normalen uvoz. “Na teh parcelah taka ideja preprosto ni vzdržna. Kljub vsemu izkoriščajo zanemarjen mestni urbanistični red – kjer od leta 2006 velja kavbojska svoboda, da onkraj 4 metrov razdalje do mejaša zgradiš domala kakršen koli betonski kolos.”

Pomisleki stanovalcev so po eni strani povezani z umestitvijo stavbe na omejenem prostoru, ki je že sedaj pozidan več kot pritiče lokaciji v bližini mestnega parka in s tem povezano prometno ureditvijo.

Med stanovalci je tudi profesor Stojan Kravanja, ki predava na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Tako kot veliko drugih, tudi sam ni ravnodušen do gradnje. “Največji pomislek je izgradnja 7-etažne visoke stolpnice (P+6N) na dvorišču kareja. Načrtovana višina stolpnice je previsoka, zato bodo stanovalci ob Ulici heroja Tomšiča prikrajšani za sončno svetlobo. Prav tako bo prikrajšana za dnevno svetlobo tudi ambulanta ob parku Zdravstvenega doma Maribor, ki o načrtovani gradnji ni bila obveščena ne od gradbinca in ne od upravnega organa,” je strnil strokovnjak.

Stanovalce je med drugim zmotilo tudi obveščanje o pridobivanju gradbenega dovoljenja. Sicer nam je investitor zagotovil, da je upravna enota z dopisom o teku postopka pridobitve gradbenega dovoljenja obvestila lastnike predela sosednjih zemljišč, kar nam je nekaj stanovalcev tudi potrdilo, a so nekateri o projektu izvedeli šele od sosedov. “‘Šestica’ sploh ni dobila dopisa,” nam pojasnjuje ena od stanovalk.

“Blok pred okni? Ne, hvala lepa! Žal, najin pomislek verjetno ne bo spremenil uradne mline na kapitalistični pogon…Mogoče bodo kakšni drugi pomisleki in argumenti le ustavili investitorja in ohranili sedanje stanje.”

-Stanovalca kareja

Bodo pomisleki stanovalcev uslišani?

“Na nas se je obrnilo nekaj sosednjih stanovalcev. Odzivi so različni, saj vsak stanovalec gleda na zadevo s svojega zornega kota in interesov. Nekateri stanovalci imajo pomisleke. nekateri pa pozdravljajo ureditev študentskega doma in okolice,” pojasnjuje investitor.

Poudarja, da so v preteklih letih s strani nekaterih stanovalcev prejemali pozive, kdaj bodo parcele urejene, da bi zadeve bile lepše na izgled in bi si tudi oni lahko pridobili funkcionalnost dostopa s severne strani, ne samo preko podhoda skozi stavbo Mladinska 2. Nadalje si želijo tudi okoliški uporabniki smiselno in skladno z aktualnimi standardi bivanja urediti dostope in svoja dvorišča, parkirišča, zelenice itd. “Sosede, ki so nam izrazili zaenkrat samo splošne pomisleke, smo povabili, da so naša vrata vedno odprta, da se lahko sestanejo z nami ter se o konkretnih pomislekih tudi pogovorimo. Želimo slišati tudi njihove predloge ter skupaj s projektanti preučiti realne možnosti za vključitev konstruktivnih predlogov nadaljevanje zastavljenega projekta,” zagotavlja.

Nikoli v preteklosti niti sedaj nismo proti smiselnim predlogom in sodelovanju, ter uskladitvam z vsemi deležniki, ki pripomorejo k praktičnim ureditvam območja za neposredne uporabnike. Kadarkoli v preteklosti so sosednji stanovalci potrebovali našo pomoč, uslugo, začasno uporabo, soglasje, začasni dostop ali podobno, smo bili vedno razumevajoči, ter jim koliko je bilo v naši moči navedeno tudi omogočili.

MOM: Izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebna

Mariborska mestna Občina je znotraj postopka sodelovala samo kot zakonsko določeno po veljavni gradbeni zakonodaji (GZ-1, ZUP). Upravni postopki na Občini so bili skladni z veljavno zakonodajo in odnos Občine je bil korekten, so nam zagotovili v družbi.

Z nekaj vprašanji smo se obrnili tudi na občino, kjer so nam pojasnili, da je MO Maribor, Sektor za urejanje prostora, v decembru 2022 izdal mnenje o skladnosti s prostorskim aktom na posredovano projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) za gradnjo študentskega doma na območju zemljišč s parcelnimi št. 885/2, 887/3 in 888/2, vse k.o. Maribor Grad.

V postopku izdaje mnenje je bilo ugotovljeno, da se predmetne parcele nahajajo na območju, ki se trajno prostorsko ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/14 – UPB1, 12/14, 5/15, 11/15, 20/15, 20/16, 29/16 (popr.), 9/17 (popr), 1/18, 9/18-obv.razl., 24/20 ) – v nadaljevanju PUP, kar pomeni, da izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebna ali zahtevana. Pri pripravi mnenja o skladnosti s prostorskim aktom se je ugotavljalo upoštevanje vseh relevantnih določil odloka ter grafičnega dela PUP v priloženem DGD.

MO Maribor, Sektor za urejanje prostora, kot mnenjedajalec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, nima pristojnosti ocenjevati ali je projekt “dober” ali “slab”, temveč lahko presoja le, ali so bili pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevani vsi v prostorskem izvedbenem aktu določeni pogoji. Prav tako nima pristojnosti prepovedati investitorju, da bi na stavbnem zemljišču, ki je v njegovi lasti, podrl drevesa, v kolikor ta niso s kakšnim odlokom posebej zaščitena. V skladu s PUP pa je v DGD na gradbeni parceli predvidena zasaditev dreves in sicer po normativu 1 drevo na 4 parkirna mesta.

Je pa bilo v mnenju opozorjeno, da se predmetne parcele nahajajo tudi na območju, ki je z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor, zavarovano kot naselbinsko območje – pomembnejši kulturni spomenik, zato je moral investitor k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja, v skladu z 50. členom PUP za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine, priložiti tudi kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje nam je bilo kasneje tudi posredovano, dodajajo na občini.

Bodo zaradi gradnje padla drevesa?

Stanovalci so med drugim izrazili tudi skrb glede tam stoječih dreves, ki naj bi bila posekana. Projekt po njihovem prepričanju prinaša slabo bivanjsko izkušnjo vsem udeleženim, ogroža rastline in živali v kareju ter zdravje ljudi in zaščitene historične stavbe. “Je pa tudi robato do sočloveka. Namesto prijateljskega sobivanja imamo stres, pa tudi ni važno, ali za dobiček enega podjetja ali če bi šlo za altruistični projekt. Lokacija je neprimerna za šestnadstropni stolpič s posekom kopice odraslih listavcev,” dodajajo.

O zeleni površini znotraj kareja je spregovoril tudi Kravanja: “Natanko na lokaciji, kjer bi naj stala nova stolpnica, raste majhen gozdič s krasnimi drevesi. Vse to bo posekano. Zaradi neurij smo v Metnem parku samo v zadnjih tednih izgubili vsaj deset velikih dreves, zdaj bi jih zaradi gradnje v kareju izgubili še več. To bo zelo spremenilo mikroklimo na dvorišču kareja. Temperatura zraka bi se na dvorišču lahko poleti dvignila tudi za 10 stopinj Celzija, kakovost zraka se bo poslabšala.”

Vse pristojne institucije, vključno z ZVKD in občinskimi uradi, bi morale najti način, da zaobidejo svoje zvezane roke, ki jim jih veže neurejeno področje urbanizma v mestu.

Investitor nam je glede tega pojasnil, da se na območju urejanja nahaja nekaj samo-zasajenih, visokih dreves, katera pa v fazi rasti ni nihče posebej vzdrževal. Gre za divje sorte. Le ta so lahko glede na trenutne razmere vremenske razmere potencialno tudi nevarna za ljudi, stvari in stavbe v okolici. Kjer je predvidena sama stavba, trenutno raste približno 8 dreves, trdi investitor.

“Tekom gradnje bo preučeno ali je mogoče, da bi določena drevesa lahko ostala (glede na razraščenost korenin). Predvidena je tudi zasaditev več novih dreves. Pri predvideni zasaditvi ustrezne, tako visoke, kot nizke vegetacije bo vključena stroka. Že tekom projektiranja so bila s strani ZVKDS pridobljena priporočila za izbiro drevesnih vrst, ki so bila upoštevana. Glede ozelenitve, je kot nadomestilo obstoječim zelenim površinam/volumnom, kot že predhodno omenjeno, v samem projektu že predvidena izvedba delno ozelenjene strehe in delne ozelenjene fasade s plezalkami,” nam je pojasnil zasebni investitor.

Ureditve terena in same gradnje bodo potekale skladno s pravili stroke in navodili pooblaščenih gradbenih strokovnjakov. Sama konfiguracija terena in sestava zemljišča, pa omogočata relativno enostavno konstrukcijsko zasnovo in izvedbo objekta, kar dokazujejo tudi večji objekti v neposredni okolici (študentski domovi – Tyrševa).

Kakšne rešitve predlaga stroka?

Kravanja predlaga, da gradbinec spoštuje dogovor, ki ga je imel s stanovalci: “Obljubil je izgradnjo parkirišč in dostopa na dvorišče. Pri tem naj očuva večino dreves in zelenja.”

Druga možnost je kompromis, in sicer da gradbinec zgradi bistveno nižji objekt na enakem tlorisu, recimo 3-etažni objekt (P+2N). Na ta način bo zagotovil sončno svetlobo, tako večini stanovalcem kakor tudi ambulanti. Pri tem naj bistveno poveča površino zelenic, najlepša drevesa pa naj presadi na druge lokacije na dvorišču, je še dodal.

“Klimatske spremembe z vedno višjimi temperaturami so vedno bolj neizprosne. Tisti, ki se temu ne bodo prilagodili bodo plačali veliko ceno brez povratka. Predvsem bodo zaradi naših napačnih odločitev nastradali naši otroci in vnuki. Mestna občina Maribor se mora čimprej transformirati v zeleno in trajnostno skupnost, ki bo prijazna do zelenic, dreves in parkov. V ta namen mora Mestni svet MOM čimprej sprejeti Občinski prostorski načrt mestne občine Maribor, ki naj bistveno poveča površino zelenic in drevja v mestu.”

Stanovalci so vsekakor pripravljeni najti kompromis

Stanovalci so v vsakem primeru prepričani, da je potrebna komunikacija z investitorjem v omenjenem kareju, ki zaseda več ulic. Prepričani so, da se tako najde skupna rešitev, ki ne bi kazila centra mesta in bi minimalno posegala v življenjski prostor tam stanujočih.

“Arhitekturna rešitev bi se morala razlikovati od brezobličnih obstoječih študentskih domov. Prepričana sva, da so današnji arhitekti sposobni projektirati privlačen, času in lokaciji primeren objekt. Posaditev nekaj mladih dreves na meji s sosednjo parcelo bi vsekakor ublažilo betonski vtis. Pričakujemo, da investitor ne bo postavil ograjo okoli novega objekta in nam tako onemogočil izvoz – uvoz na cesto Ob parku,” dodajata stanovalca kareja.