Če se je še pred leti se je pojavila pobuda, da bi sistem zaklonišč povsem ukinili, kajti zdela so se povsem nepotrebna, se to doslej k sreči ni zgodilo. V duhu trenutnih svetovnih razmer in vojne, ki divja relativno blizu nas se mnogi sprašujejo, kam bi se bilo smiselno zateči v primeru napada.

Poleg enajstih javnih zaklonišč, s katerimi upravlja Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje, je po podatkih Mestne občine Maribor na raznih lokacijah znotraj občinskih meja še večje število zaklonišč, s katerimi upravljajo zasebni lastniki, ustanove ter upravitelji.

Prostora le za dobrih 30 odstotkov Mariborčanov

Na območju Mestne občine Maribor je 212 zaklonišč, od tega je 178 zaklonišč osnovne in 34 zaklonišč dopolnilne zaščite. Zaklonišča so v večstanovanjskih stavbah, šolah, vrtcih in zavodih, pa tudi v gospodarskih objektih.

Status javnih zaklonišč ima 11 zaklonišč, ki imajo skupno kapaciteto 2.300 oseb. Med njimi jih je devet opredeljenih kot zaklonišče osnovne zaščite, eno je tipa dopolnilne zaščite ter eno tipa dvonamenske zaščite. Kapaciteta vseh zaklonišč v mariborski občini pa znaša okrog 36.500 oseb.

Preračunano v odstotke to pomeni, da bi v vseh zakloniščih na območju MO Maribor prostor zagotovili le 30 – 35 odstotkom prebivalcev.

Na območju MOM je 11 javnih zaklonišč.

“Manjša zaklonišča je najti predvsem na območju večstanovanjskih objektov – blokov, raznih podjetij, šol, vrtcev, zdravstvenih in drugih ustanov,” še pojasnjujejo na MOM.

Kaj je zaklonišče osnovne in kaj dopolnilne zaščite?

Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar tako, da s tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija.

Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je za zaklanjanje.

Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih v novih objektih, namenjenih javni zdravstveni službi, varstvu in izobraževanju otrok, varstvu kulturne dediščine, javnim telekomunikacijam, nacionalni televiziji in radiu, upravljanju železniškega, pomorskega in zračnega prometa ter v pomembnih energetskih in industrijskih objektih, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito.

Gre za prostore, ki so zgrajeni in opremljeni tako, da zagotavljajo sedemdnevno nepretrgano bivanje 300 ljudi. Po potrebi lahko nastanijo tudi več oseb.

Osnovna zaklonišča imajo tudi radiološko zaščito, kar pomeni, da so relativno varna tudi v primeru, da se tja umaknemo pred jedrskim napadom, seveda pa varnost zavisi od dobrega vzdrževanja.

Zaklonišča dopolnilne zaščite zagotavljajo zaščito pred ruševinami in funkcionalno opremljene prostore za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi.

Pri zakloniščih dopolnilne zaščite radiološka zaščita ni nujna, vendar je po nekod vseeno omogočena, so še pojasnili na Službi za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje.

Poleg zaklonišč je v primeru vojne oziroma nevarnosti mogoče bivati tudi v zaklonilnikih. Da lahko objekt imenujemo zaklonilnik, mora ustrezati določenim kriterijem: “Zaklonilniki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Kletni zaklonilniki so preurejeni kletni ali drugi primerni prostori v objektih. Zgrajeni morajo biti iz trdnega in obstojnega materiala. V objektih, kjer se primerni prostori preuredijo v zaklonilnike, je treba zapreti oz. zatesniti nepotrebne odprtine ter utrditi strope in stene.”

 

Prav v zaklonilnike ter kleti bi se ob nevarnosti umaknilo največ ljudi, kapaciteta prostora v zakloniščih, kot velja za Maribor, torej nekje med 30 – 35 odstotkov, je namreč celo več od slovenskega povprečja, zaklonišča so namreč na voljo predvsem v mestih.

Podatki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje imajo pri nas najvišji delež prebivalstva z zagotovoljenim zaklonilnim mestom v občini Trbovlje (okoli 55 odstotkov), sledijo občine Ljubljana (45 odstotkov), Ruše (43 odstotkov), Celje (36 odstotkov) in Maribor (33 odstotkov). 

V približno polovici slovenskih občin nimajo niti enega zaklonišča.

Nekaj zaklonišč trenutno služi drugim namenom

O enajstih zakloniščih v upravljanju MOM so na občini povedali: “V javnih zakloniščih se, v okviru razpoložljivih sredstev, izvajajo redna vzdrževalna dela.” Kljub temu, da izgradnje novih zaklonišč do nedavnega ni bilo v načrtu, bi o dodatni zaščiti prebivalcev veljalo razmisliti, so komentirali predstavniki civilne zaščite. Eden izmed predlogov je tudi podajanje napotkov lastnikom zaklonišč ter zaklonilnikov.

Kljub temu, da izgradnje novih zaklonišč do nedavnega ni bilo v načrtu, bi o dodatni zaščiti prebivalcev veljalo razmisliti, so komentirali predstavniki civilne zaščite. 

Na Mestni občini Maribor štiri javna zaklonišča oddajajo v najem; tri glasbenim skupinam in eno strelskemu društvu. Cena uporabe znaša 1,5 evra na kvadratni meter prostorov. “Na ta način se ustvarjajo prihodki iz naslova najemnin, ki so namenjeni izvajanju vzdrževalnih del na objektih,” so povedali na Mariborski občini.

Dejali so še, da imajo z najemniki dobre izkušnje: “Zaradi redne uporabe zaklonišč je zagotovljeno prezračevanje prostorov, ogrevanje in hkrati nadzor pred vdori vandalov.”

Na tej povezavi najdete seznam vseh zaklonišč v Republiki Sloveniji.

Ker se v zaklonišču ne sme opravljati posegov, ki bi zmanjšali njegovo funkcionalnost, je druga dejavnost zelo smiselna tudi zato, da so denimo električne napeljave v vsakem trenutku brezhibne.

Kontrolni pregledi so bolj izjema kot pravilo

Skladno z 10. členom Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, morajo biti zaklonišča redno vzdrževana, za njihovo vzdrževanje pa je odgovoren lastnik. Potrdilo o primernosti zaklonišča od pooblaščene organizacije za tehnično kontrolo zaklonišč je potrebno obnoviti vsakih deset let.

V mariborskem podjetju Ekosystem so povedali, da kontrolni pregled zaklonišča za stanovanjski blok stane od 300 do okoli 800 evrov: “So pa ti kontrolni pregledi zaklonišč v individualni lasti bolj izjema kot pravilo.”

Na Mestni občini Maribor nimajo pristojnosti za preverjanje stanja zaklonišč, katerih upravitelj ni občina. nekaj upraviteljev je za maribor24.si pojasnilo, da so pristojni na MOM z njimi že vzpostavili stik, preverili stanje zaklonišč ter pripravljenost na deljenje prostora s someščani.

Ker se vedno več državljanov z vprašanji o zaklanjanju obrača tudi na upravo RS za zaščito in reševanje, so pristojnosti na področju zaklonišč včeraj ponovno objavili tudi na spletu.