Oktober je mesec požarne varnosti. Letošnja tema je požarna varnost v povezavi s potresom in poteka pod sloganom Po potresu lahko tudi zagori! V dneh, ko naj bi požarni preventivi posvečali več pozornosti, smo se pogovarjali s Primožem Osojnikom, poveljnikom Gasilske brigade Maribor, ki poleg ljubljanske edina spada v najvišjo, VII. kategorijo gasilskih enot.

Povedal nam je, da se je že v svojih osnovnošolskih letih pridružil Prostovoljnemu gasilskemu društvu Radlje ob Dravi, ki velja za enoto širšega pomena s koncesijo za tehnično reševanje in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Leta 2009 se je zaposlil na tedanjem Javnem zavodu za zaščitno in požarno reševanje Maribor, danes Gasilski brigadi Maribor, in postopoma napredoval do poveljnika. »Ne prihajam iz gasilske družine, sem prvi, ki se je podal v te vode. Že kot prostovoljni gasilec sem sodeloval na intervencijah v operativi, kar je pogojeno s primerno starostjo. Nato pa lahko prostovoljec napreduje po činih; od gasilca, višjega gasilca, nižjega gasilskega častnika,… Pri prostovoljcih poznamo še razne specialnosti, recimo za tehnično reševanje, za uporabnika izolirnega dihalnega aparata, za posredovanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi, … Pri poklicnih gasilcih je zgodba drugačna; osnovni pogoj za zaposlitev v gasilski brigadi je vsaj peta stopnja izobrazbe, nakar sledi 6-mesečno izobraževanje, ki sprva obsega predvsem teoretični del, kasneje pa vedno več praktičnih vaj (od tehničnega reševanja do tako imenovanih vročih treningov).«

Gasilstvo je Primoža Osojnika del življenja, saj deluje tudi v gasilski šoli v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig. Odzove se tudi na klic na pomoč prostovoljnih gasilcev, za katere pravi, da so zelo pomemben člen, saj poklicnih gasilcev ni dovolj.

Gasilci veljajo za »posebne karakterje«

Na vprašanje, ali je imel kdaj pomisleke oziroma težave pri odhodu na najhujše intervencije, Osojnik odgovarja: »Velikokrat pravim, da moraš biti za gasilca včasih malo nor. Znano je, da gasilci veljamo za posebne karakterje, kar se najbolje kaže v tem, da ob požaru vsi gredo iz objekta, mi pa gremo vanj. Ne vemo, kam, v kaj se spuščamo, kaj se dogaja. Varstvo pri delu v takšnih primerih pogosto pade, tako da je potrebno velikokrat tudi improvizirati. Sicer obstajajo določene smernice, priporočeni postopki, vendar je potrebno vedeti, da nobena intervencija ni enaka drugi. Velikokrat je potrebno taktiko spremeniti, če so npr. ena vrata na gorečem objektu zaklenjena, poskušamo vstopiti pri drugih in podobno.«

Za Osojnika je najtežja intervencija požar

Veliko gasilcev pravi, da so zanje najtežje intervencije prometne nesreče, za našega sogovornika pa to povsem ne velja: »Res je sicer, da lahko prometne nesreče, posebej, če so udeleženci hudo poškodovani ali celo umrejo, zlasti, če gre za otroke, pustijo pri gasilcih in reševalcih hude travme. Sam pa menim, da je za gasilca najtežja intervencija požar. Zlasti pri kletnih požarih ali požarih v višjih nadstropjih obstaja velika verjetnost, da se gasilci poškodujemo. Lahko pademo, nam spodrsne, se vdre strop, se zgodi eksplozija, … Pri posredovanju v prometnih nesrečah gasilci niti nismo ogroženi, smo pa denimo v nevarnosti pri nevarnih snoveh.«

Lahko pademo, nam spodrsne, se vdre strop, se zgodi eksplozija, … Pri posredovanju v prometnih nesrečah gasilci niti nismo ogroženi, smo pa denimo v nevarnosti pri nevarnih snoveh.

In kako si gasilci določajo mejo glede tega, kakšno ravnanje je pri intervencijah še varno? »Na podlagi izkušenj, izobraževanj in določenih smernic, vedno pa nas lahko kaj preseneti. Gasilci pri vsaki večji intervenciji hodimo po meji, so situacije, ki niso normalne, običajne, takrat, v izrednih razmerah, se je potrebno prilagoditi in narediti, da je vse varno, tako za gasilce kot tudi poškodovance. Prav oni imajo pri reševanju prednost. Najprej torej evakuacija ljudi, nato živali, sledi gašenje, oziroma vse sočasno.«

Zaupniki gasilcem nudijo psihološko podporo

Zaradi specifičnega dela, ki ga opravljajo, gasilci zelo težko podobe z intervencij puščajo v službi. Spremljajo jih tudi v prostem času, doma, pri počitku. »Te zadeve poskušamo ločiti, vendar je zelo težko, ostajajo nekje zadaj. Tudi če se prepričaš, da o tem ne boš razmišljal, se pojavijo.« Tovrstne težave zadnjih pet, šest let rešujejo s tako imenovani zaupniki, ki gasilcem nudijo psihološko pomoč, in delujejo tudi znotraj Gasilske brigade Maribor, če pa je potrebno, pa gasilce napotijo tudi do državnih psihologov, ki pogodbeno delujejo za Upravo RS za zaščito in reševanje.

Kolegi gasilci in tudi reševalci prihajajo k nam po pomoč, vendar je na srečo tega malo.

Kot zaupnik, med mariborskimi poklicnimi gasilci jih je sedem, deluje tudi Osojnik: »Kolegi gasilci in tudi reševalci prihajajo k nam po pomoč, vendar je na srečo tega malo.«

V zadnjih letih so požari nevarnejši in hitrejši

Po besedah našega sogovornika se število požarov v zadnjih letih ni bistveno spremenilo, je pa več tako imenovanih tehničnih intervencij zaradi neurij. Poleg tega so požari v zadnjem času zahtevnejši: »Včasih so prevladovali drugačni materiali, več je bilo lesa in manj plastike kot danes. Ni bilo toliko sproščanja nevarnih snovi. Sedanji požari so tako nevarnejši in dosti hitrejši. Zaradi bolj gorljivih snovi požari hitreje napredujejo in povzročajo večje razdejanje.«

Včasih so prevladovali drugačni materiali, več je bilo lesa in manj plastike kot danes. Ni bilo toliko sproščanja nevarnih snovi.

Glede prometnih nesreč, v katerih posredujejo gasilci, pa Osojnik pravi, da se je njihovo število v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo: »Deloma lahko to pripišemo večji ozaveščenosti voznikov, pa tudi boljši kvaliteti vozil. Pri trkih je manj hudih, težkih poškodb. Je pa res, da so sodobni avtomobili zasnovani tako, da tako imenovana kletka s potniki ostane čim bolj nedotaknjena, je pa posledično potrebno na silo odpreti del te kletke, na primer vrata.«

Delo opravljajo v štirih izmenah, v vsaki je po 18 gasilcev

Gasilska brigada Maribor ima v 24-ih urah povprečno tri intervencije (izvoze), na leto približno 1.200, zaposleni pa delo opravljajo v štirih izmenah. V vsaki izmeni je 18 gasilcev, ki delo opravljajo po tako imenovanem ruskem turnusu: 12 ur čez dan, 24 ur prosto. Nočna izmena traja od 19.00 ure zvečer do 7.00 ure zjutraj, nakar so zaposleni prosti 48 ur. »V primeru večje intervencije lahko tudi tiste, ki so načeloma prosti, pokličemo v službo, najprej sicer tiste, ki morajo kot naslednji na delovno mesto,« razlaga Osojnik in dodaja, da gasilci, ki so na delovnih mestih, v času, ko ni intervencij, nikakor ne počivajo in samo čakajo na poziv: »Vsak dan, vsaka naša minuta je posebej razdelana. Zjutraj ob 7.00 uri na zboru opravimo predajo izmene, sledi razpored službe in razporeditev na gasilska vozila. Do osme ure opravimo pregled vozil in ostale osebne zaščitne opreme, nato poteka vsakodnevno fizično usposabljanje v telovadnici in fitnesu.»

»Po dopoldanski malici pa se lotimo raznih del; servisov dihalnih aparatov, ki jih opravljamo za celotno regijo, servisov gasilnih aparatov, vzdrževanja objekta in voznega parka. Opravljamo tudi požarne straže na terenih, prevoze vode in podobno. Ob 13.00 uri je vedno predpisana vaja, trenutno s področja kletnih požarov, okoli 15.00 ure sledi kosilo, nato pa nadaljevanje vaj in ostalih del. V primeru intervencije vsa dela prekinemo in z njimi nadaljujemo, ko je to mogoče. Po 18.00 pa so že v teku priprave za predajo izmene.«

Vsak dan, vsaka naša minuta je posebej razdelana.

V Gasilski brigadi Maribor je zaposlenih 74 gasilcev, med njimi, zanimivo, ni deklet. V glavni garaži je za intervencije na voljo 15 vozil, ostala, skupaj jih je 22, so v zadnji garaži. Mariborska gasilska brigada premore tudi 15 gasilcev potapljačev kategorije P3, v vsaki izmeni so vsaj trije, in pa specialiste za vodno tehniko. Za ta namen imajo tri reševalne čolne, dva sta v garaži, eden na avtomobilu.

Izvoz iz garaž opravijo v eni minuti

V primeru nujnega telefonskega klica aktivacija gasilcev poteka preko ozvočenja in monitorjev, kjer se pojavi številka gasilskega vozila, ki je predvideno za izvoz, prav tako se po celotnem objektu na Cesti proletarskih brigad 21 prižgejo luči, vklopi se tudi alarm. »Klic na 112 sprejme regijski center za obveščanje. Če je namenjen gasilcem, nas aktivira preko dispečerske sobe, kjer se na monitorjih izpišejo vsi potrebni podatki. Nato sledi aktivacija.« In kolikšen je reakcijski čas gasilcev? »Ena minuta, po zakonu spadamo v najvišjo, sedmo kategorijo in moramo izvoziti v eni minuti.«

Mimoidoči naj raje kot fotografirajo pomagajo pri nesrečah

Osojnik opozarja na še en pojav, ki smo mu priča v zadnjem času. Ljudje namesto da bi pomagali pri prometnih in ostalih nesrečah, vzamejo v roke telefon in fotografirajo ter snemajo. »Glede tega imamo slabe izkušnje. Ker se lahko na takšnih posnetkih najde vsak, smo tudi v naši enoti prenehali z objavljanjem posnetkov z intervencij. Glede ljudi pa lahko povem, da naj pri nesrečah predvsem pomagajo. Če tega ne znajo ali se ne čutijo sposobne, pa naj vsaj pokličejo na številko 112. Včasih je pomemben zgolj stisk roke, nikakor pa ne snemat, še posebej, če mimoidoči s tem spravljajo v nevarnost sebe ali tudi nas, denimo pri prometni nesreči na avtocesti. Kljub temu da v primeru prometne nesreče velja omejitev, lahko nepazljivi voznik s telefonom tudi povozi koga od gasilcev ali reševalcev.«

Včasih je pomemben zgolj stisk roke, nikakor pa ne snemat, še posebej, če mimoidoči s tem spravljajo v nevarnost sebe ali tudi nas, denimo pri prometni nesreči na avtocesti.

Primož Osojnik je prepričan, da bi bilo potrebno glede požarne preventive v Sloveniji še veliko narediti. »Letošnja tema meseca požarne varnosti je vezana na potrese. Če že o tem kaj preberemo, veliko naredimo. Sam pravim, da je preventiva brezplačna oziroma so zanjo potrebni mali vložki. Potem ko se kaj zgodi, je prepozno. Nesreča nikoli ne počiva in večkrat povem, da smo z vsakim dnem, ki mine brez večje intervencije, nekoliko bližje neki večji katastrofi.«