Skupaj s prijateljem in nekdanjim sošolcem sta se preteklo leto lotila rekonstrukcije številčnice na Prvi gimnaziji, letos pa se bosta, nekoč prvogimnazijca, sicer pa prijatelja Aleš Lombergar in Gorazd Šifrer, lotila številčnice ene najbolj prepoznavnih stavb našega mesta, mariborske Stolnice.
Aleš Lombergar, sicer izkušen restavrator, poudari, da je pred projekti, najsi se zdijo še tako utečeni, vedno ključna priprava: “Po štirih desetletjih delovanja na področju varovanja in obnove arhitekturne dediščine imam ogromno izkušenj in znanja, a ker znanja ni nikoli dovolj, se vsak moj nov projekt začne s študijem strokovne literature. Predvsem pa želim izpostaviti, da so takšni projekti vselej delo številne skupine nenadomestljivih strokovnjakov, ki so vsak na svojem področju odlični in je zato delo z njimi navdušujoče.”
Namesto rimskih številk črte
Za rekonstrukcijo številčnice na palači višje realke, ki so jo postavili leta 1873 neposredno nad severnim mestnim obrambnim jarkom in v kateri danes domuje Prva gimnazija, je poskrbela ekipa, med katerimi so bili sami izvrstni strokovnjaki s svojih področij.
“Ko smo iz ohranjenih fotografij in razglednic preučili zgodovinski razvoj, smo ugotovili, da so kovinsko številčnico leta 1918 prenehali vzdrževati in obnavljati, zato je že do leta 1950 popolnoma zarjavela in na njej ni bilo več sledu bele barve in črnih rimskih številk. Leta 1969 so temeljito prenovili pročelje palače, v kateri je zdaj Prva gimnazija, hkrati pa so prebarvali tudi številčnico v zelo neposrečeno grafično podobo s predebelimi črtami, ki so označevale ure,” pojasnjuje restavrator Aleš Lombergar.
Rekonstrukcija ure na Prvi gimnaziji jima je, kot z veseljem poudari eden izmed mojstrov in kot opažamo Mariborčanke in Mariborčani, uspela v vseh pogledih, zato sta začela pogledovati naokrog za podobnimi novimi izzivi in na mariborski Stolnici našla enako žalostno zgodbo, ki je kar “klicala po njuni pomoči“.
Ura na mariborski Stolnici, kot smo je vajeni.
Rekonstrukcija na Stolnici zahtevnejši projekt
Tako zahteven projekt vedno pričnejo z raziskavo zgodovinskega slikovnega gradiva in tako je bilo tudi pri Stolnici. V preteklih mesecih je bilo zbranega ogromno arhivskega gradiva in iz njega so spoznali, kakšen je bil zgodovinski razvoj grafične podobe številčnic. “V Pokrajinskem arhivu Maribor pa je shranjen tudi dragoceni načrt dunajskega dvornega arhitekta Josefa Hillebrandta iz leta 1796, po katerem so takrat cerkev in zvonik polepšali v slogu neoklasicizma in zvonik je ostal do danes po obliki nespremenjen. Kazijo ga le neustrezna barva, nadzidek ograje in dosedanja grafična podoba številčnic,” razlaga Lombergar.
Stolnica bo v novi podobi predvidoma zasijala do mariborskega mestnega praznika 10. oktobra, ko bodo nove številčnice slavnostno predali meščanom.
Prav v teh dneh so poskusno vgradili maketo nove številčnice, da bodo lahko preverili, ali je predlog grafične podobe številčnice brezhiben ali ga bo morda potrebno še malo izpiliti. Kmalu po poskusni vgradnji bodo pričeli tudi s pripravljalnimi deli na zvoniku. Restavrator Aleš Lombergar pa nam je obenem ekskluzivno za Maribor24 posredoval fotografijo, na kateri je razvidno, kako bo po obnovi izgledala številčnica na zvoniku.
Čeprav bo postopek, po katerem so lani rekonstruirali številčnico na Prvi gimnaziji, enak, pa je projekt na Stolnici bistveno zahtevnejši že zaradi same velikosti. “Številčnica na Prvi gimnaziji je v premeru merila meter in pol, štiri številčnice na zvoniku Stolnice pa merijo skoraj tri metre. Rekli boste, da je premer le dvakrat večji, a pomembna je površina, ta pa je kar štirikrat večja, številčnice pa so štiri. In če sva na Prvi gimnaziji s številčnico zlahka rokovala dva, bo tukaj vse znatno bolj zapleteno in bo od nas zahtevalo še večjo uigranost,” še razlaga Lombergar.
Srbska kraljevina na slovensko dediščino pozabila
Številčnico so, kot razlaga Lombergar, do leta 1908 vsakih deset let skrbno obnavljali, a načrtovano obnovo leta 1918 je prekinil prevrat po koncu prve svetovne vojne, ko je Marburg postal Maribor. Če je pod Habsburško krono vzdrževanje stavb potekalo brezhibno, pa je srbska krona, ki nam je zavladala leta 1918, k nam prinesla povsem drugačen, balkanski pristop.
To preprosto pomeni, da je šel denar v Beograd in ga pri nas ni ostalo za takšne malenkosti, kot so številčnice ure na zvoniku Stolnice. Vladanje ni preprosta stvar in srbska kraljeva družina je takrat, šele »učila zanat«, kot sami rečejo (se je šele učila obrti).
Številčnica mariborske Stolnice je propadala vse do leta 1969, ko so z restavriranjem zvonika zaključili celovito prenovo celotne cerkve. A glej ga zlomka, tudi na Stolnico so, enako kot na Prvo gimnazijo, naslikali preprosto številčnico s črtami namesto rimskih številk.
Kdo ve, kaj je bil povod. Morda so se jim zdele rimske številke simbol starega reda, ki ga je revolucija dodobra zrušila. Neustrezno številčnico so od leta 1969 nekajkrat obnovili, a vselej z enako grafično podobo, torej s črtami namesto z rimskimi številkami.
Številčnice na Stolnici imajo od leta 1890 do danes na sredini črno barvno polje in ker črna barva simbolizira temo, jo bomo spet prebarvali v sinje modro, ki je barva neba, ko na njem sije sonce. Temo bo zamenjala svetloba. Številčnica je imela na sredini velik sinje moder krog od leta 1796 do leta 1890. Črno polje je oznanjalo stoletje vojn in diktatur, ki so na srečo za vselej za nami, čeprav se nekaterim še vedno kolca po njih.
Kot še pojasnjuje Lombergar, bodo imele nove številčnice rimske številke in ne črt, kot od leta 1969 do danes in izdelane bodo v emajlu, ki bo lažje kljuboval vremenu in dolga desetletja ohranjal jasno in čisto sliko. Doslej so bile številčnice z barvo narisane na zid in zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom takšne številčnice ne zdržijo več kot deset let. “Za nove emajlirane številčnice lahko iz številnih primerov iz sveta trdimo, da bodo ohranile barve in lesk vsaj sto let,” razlaga restavrator.
K obnovi lahko prispevate tudi sami
Ob pogledu nazaj na lansko rekonstrukcijo številčnice na Prvi gimnaziji, Lombergar v šali pove, da je bila tisto vaja, saj projekt na Stolnici ni le večji po merah številčnice, ampak tudi po predvidenih stroških. In če je številčnico na Prvi gimnaziji kot mecen financiral Gorazd Šifrer sam, je to pri Stolnici nemogoče.
“Ko sva se z Gorazdom Šifrerjem začela dogovarjati s stolno župnijo, je bilo od vsega začetka jasno, da bova morala za ta projekt celotna sredstva pridobiti iz razpisov in donacij. Bila sva uspešna na razpisu Mestne občine Maribor, večino denarja pa sva zbrala od donatorjev. Zbranega je veliko, a še vedno ne dovolj, da bi bili pokriti vsi predvideni stroški,” razlaga Lombergar.
Podatki za nakazilo:
Zavod za varstvo arhitekturne dediščine ZVAD je v ta namen odprl ločen TRR pri Sberbanki. Pri nakazilu pripišite namen ‘Donacija Stolnica’.
Banka: SBERBANK d. d., Dunajska cesta 128 A, 1000 Ljubljana
BIC banke: SABRSI2X IBAN: SI56 3000 0010 8788 640
ZVAD, zavod za varstvo arhitekturne dediščine, Jurčičeva ulica 4, Maribor, ID 740 937 11
Dodatne informacije vam bosta posredovala tudi po telefonu ali po e-pošti na [email protected].
K rekonstrukciji lahko po svojih močeh prispevate tudi vi, drage bralke in bralci, saj lahko s svojim nakazilom sodelujete pri lepšanju našega Maribora.
