V javnosti so zaokrožile neuradne, nepreverjene informacije, da naj bi strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Matjaž Vogrin v času epidemije prejel astronomske vsote koronskega dodatka. Po govoricah sodeč naj bi znesek znašal okoli 40 tisočakov.

V UKC Maribor so zatrdili, da te informacije ne držijo: “V času epidemije, torej od 13. marca do 31. maja 2020 (dva meseca in pol) ter od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021 (osem mesecev) so mu bili izplačani dodatki v višini 17.254 evrov.” Na oddelku za ortopedijo so za obdobje obeh epidemij covid dodatki pri zdravnikih znašali do 22.979 evrov, pri zdravstveni negi pa do 12.600 evrov.

“Strokovni direktor UKC Maribor po višini izplačanih covid dodatkov ni uvrščen med prvih 200 zaposlenih v ustanovi,” so povedali v UKC Maribor. 

Takšni so dodatki za nevarnost in posebne obremenitve

Za celotno obdobje prve epidemije je Svet zavoda UKC Maribor dal soglasje k izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v višini 30 odstotkov za vse evidentirane ure dela za direktorja in strokovnega direktorja UKC. Strokovni direktor je tako prejel 9.206 evrov.

Za obdobje druge epidemije je bil izplačan dodatek za delo v nevarnih pogojih po sklepu direktorja v višini 65 odstotkov za 50 odstotkov evidentiranega delovnega časa. Matjaž Vogrin je tako prejel 8.948 evrov.

Za delo klubskega zdravnika redni letni dopust

Vogrin je obenem tudi klubski zdravnik Nogometnega kluba (NK) Maribor. “Čeprav mu ne primanjkuje delovnih obveznosti v UKC Maribor, kjer opravlja izjemno zahtevne naloge strokovnega direktorja, je redno na voljo vijoličastim,” so povedali v NK Maribor. Je torej koronske dodatke prejemal tudi v času odsotnosti z delovnega mesta zaradi dela klubskega zdravnika in morebitnih strokovnih izpopolnjevanj?

“Za vse odsotnosti v preteklih letih, ki so povezane s športom, je prof. dr. Matjaž Vogrin koristil redni letni dopust,” so povedali v UKC Maribor.

V mariborski bolnišnici so zagotovili, da Vogrin v času razglašene epidemije ni bil odsoten z delovnega mesta: “To pomeni, da se v tem obdobju ni strokovno izpopolnjeval, kakor tudi ni opravljal obveznosti ali drugih dejavnosti, povezanih s športom.”

Ob ostalih obveznostih tudi delo na inštitutu?

Strokovni direktor UKC Maribor dela tudi na Inštitutu za športno medicino (IŠM) pod okriljem Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, za kar ima ustrezno dovoljenje. V UKC Maribor so poudarili: “V času epidemije je UKC Maribor (kot edina zdravstvena ustanova v Sloveniji) preklical vsa soglasja za delo izven matične ustanove svojim zaposlenim. V tem času v okviru IŠM ni bila opravljena niti ena zdravstvena obravnava, ki bi jo opravil Matjaž Vogrin ali kdo od zaposlenih v UKC Maribor.”

V času preklica dovoljenj UKC Maribor delo na Inštitutu za športno medicino v Mariboru ni potekalo.

Na dan 3. marca 2021 so imeli soglasje za opravljanje dela na IŠM Maribor trije ortopedi in strokovni direktor: Robi Kelc, Matevž Kuhta, Matjaž Merc in Matjaž Vogrin.

V času epidemije so ortopede razporedili na druga delovišča

Zaposleni na oddelku za ortopedijo mariborske bolnišnice so covid dodatke prejeli, čeprav v času koronavirusne epidemije elektivnih ortopedskih programov niso izvajali. V UKC Maribor so pojasnili, da so ortopede razporedili na druga delovišča.

Kot druga delovišča zaposlenih na oddelku za ortopedijo so v UKC Maribor našteli:

  • “Redno klinično delo na oddelku za zagotavljanje zdravstvene oskrbe ne-elektivno obravnavanih pacientov;
  • zagotavljanje nujne in zelo hitre ambulante ortopedske dejavnosti v času delovnika;
  • redno klinično delo na oddelku za zagotavljanje zdravstvene oskrbe ne-elektivno obravnavanih pacientov;
  • zagotavljanje nujne in zelo hitre ambulante ortopedske dejavnosti v času delovnika;
  • zagotavljanje urgentne ortopedske konzultacije v rednem, popoldanskem, nočnem času in čez vikend (pripravljenost);
  • telefonske konzultacije z naročenimi pacienti in triažiranje le-teh tekom rednega delovnega časa;
  • delo od doma (telefonske konzultacije z namenom, da se čakalne dobe ne bi dodatno podaljšale, saj je prenaročanje zaradi polne zasedenosti le-teh praktično nemogoče);
  • pregled slikovne dokumentacije pacientov, prispele po pošti, in ustrezna dopolnitev izvidov, kar vzame dvakrat več časa kot enkratna obravnava v ambulanti ad personam;
  • izvajanje urgentnih ortopedskih operativnih posegov;
  • delo v urgentnem centru;
  • delo na covid kirurškem oddelku;
  • varstvo otrok zaradi zaprtja šol.”