Da je bil Maribor nekoč tako rekoč vzorčni primer industrijskega mesta, ki je krojil usodo ne le prebivalcev mesta ob Dravi, ampak tudi širše, pričajo številni industrijski velikani, katerih dediščina je še danes močno prisotna v zavesti Mariborčanov in Mariborčank. Ker že vse svoje življenje živim v “totem našem mestu”, pa malo tudi zato, ker imam to srečo, da so nas bila doma vedno sama ušesa, ko je predvsem mama, po kateri sem podedovala ljubezen do pripovedovanja zgodb in nenazadnje do ohranjanja dediščine našega mesta pri življenju, pripovedovala vse tiste “štorije”, sem skozi vse svoje otroštvo poslušala zgodbe o Ori, pa Malinovcu, pa Skol baru, Veliki kavarni, in še bi lahko naštevala. Ja, mariborska industrija je pustila svoj pečat.
Koktejl ali pa Musolini špricer v Skol baru – se ju spomnite?
Zgodba o mariborski industriji se je začela pisati v času druge industrijske revolucije, ko so moderni industrijski obrati skoraj v celoti izrinili več sto let staro obrt usnjarstva in splavarstva ob Dravi. Industrijski razcvet mesta ob Dravi se je zgodil zahvaljujoč odlični geografski legi, izgradnji železnice ter elektrifikaciji. Konec prve svetovne vojne je mesto ob Dravi privabilo tuje investitorje, da so tukaj zagnali številne tovarne, ki so obenem pomenile nova delovna mesta, hkrati pa tudi “renome” za Maribor. Druga svetovna vojna je sicer sanje mariborskega industrijskega velikana razblinila, a se je razcvet nadaljeval po vojni noriji. Maribor je v povojno obdobje vstopil kot eden izmed najpomembnejših industrijskih središč v državi.
V Mariboru smo se tako lahko vozili s Tamiči, nosili Liletove čevlje in MTT-jeve srajce, ki smo jih nato prali z Zlatorogovim “sapunom”, jedli Intesove makarone in pili Malinovec. Aja pa Oro. Vse domače. Prav Ora in Malinovec, saj veste, za tisti nobel “koktejl” ali pa Musolini špricer, sta doma iz Talisa, nekoč ponosa mesta ob Dravi.
V tokratnem prispevku se želimo posebej spomniti nekdaj uspešnega podjetja, ki ga večina Mariborčanov in Mariborčank pozna pod imenom Talis. Podatki o zgodovini podjetja segajo v 40. leta, natančneje v povojno obdobje, pridobili pa smo jih iz zbornika Mesto in gospodarstvo, avtorjev Željka Oseta, Aleksandre Berberih Slana in urednika Žarka Lazarevića, ter zapisov Pokrajinskega muzeja Maribor, kjer hranijo natančne zapise in dokumentacijo o nekdanjem podjetju.
Sprva Jugoalko, v petdesetih nato postane Talis
Leta 1949 je bilo z odločbo MLO Maribor ustanovljeno podjetje Živilska industrija Maribor. Predmet poslovanja je obsegal izdelovanje kisa, likerjev, sadnih sokov, alkoholnih pijač, sodavice, kavnih nadomestkov in piva. Podjetje je po vojni združevalo več manjših obratov živilske stroke. Sestavljala so ga nekdanja podjetja Veležganjarna, kisarna in tvornica likerjev Adalbert Gusel, nekdanja Tscheligijeva pivovarna z varilnico in vrelno kletjo ter Sodavičarstvo Kampl. Do konca leta 1954 je bila v podjetje vključena še Tvornica sadne kave A. Jarc v Košakih.
Jugoalko so sestavljala naslednja podjetja: Veležganjarna, Kisarna in tvornica likerjev Adalbert Gusel na Partizanski cesti 39 in 63, nekdanja Tscheligijeva pivovarna, ki je bila najstarejši obrat te vrste v državi, z varilnico in vrelno kletjo na Koroški cesti 2 in ležno kletjo ter polnilnico na Gregorčičevi ulici 29, sodavičarstvo Kampl v Kettejevi ulici 4 in do leta 1955 manjši obrat za polnjenje pražene mlete kave v Stolni ulici 8. Do konca leta 1954 je bila del podjetja tudi nekdanja Tvornica sladne kave A. Jarc Maribor Košaki na Šentiljski cesti 24 in konservirnica Götlich na Koroški cesti 128 a.
Jugoalko je svoje prodajno območje kmalu razširil na vso Slovenijo, del Hrvaške, Vojvodino in Srbijo in kljub slabi opremi, raztresenim obratom in pomanjkanju skladišč je proizvodnja rasla. A ne le varjenje piva, zvečala se je tudi proizvodnja žganja, kisa in sode. Po letu 1951 so proizvodnjo modernizirali s polavtomatskim polnilnim strojem za ustekleničevanje piva. Pivo so začeli hladiti tudi z novimi hladilnimi napravami, saj so ga do takrat le z naravnim ledom.
Leta 1956 se je podjetje znašlo v krizi, zato so ga gospodarsko konsolidirali. Hkrati so ga preimenovali v Talis – Tovarna alkoholnih izdelkov in sadnih sokov Maribor. Do preimenovanja je prišlo zaradi spora med Jugoalkom in podjetjem Alko v Ljubljani zaradi podobnosti imena. Jugoalko je zato razpisal natečaj za novo ime podjetja in med prejetimi predlogi je komisija izbrala ime Talis, zapišejo v zborniku Mesto in gospodarstvo.
Leta 1954 se je podjetje preimenovalo v Jugoalko Maribor, leta 1956 pa je bil naziv spremenjen v Talis tovarna alkoholnih izdelkov in sadnih sokov Maribor.
Leta 1962 je bilo pridruženo še podjetje Veležganjarna Šentilj podjetja Apis in leta 1966 še Vinag Maribor, ki se je leta 1969 spet osamosvojil.
Apis in Talis sta se združila na temelju odločitve obeh delovnih kolektivov, saj naj bi temeljite analize v obeh podjetjih pokazale številne prednosti take združitve. Z združitvijo je postalo podjetje največje te vrste v Sloveniji in drugo največje v Jugoslaviji. Uvedli so specializirano proizvodnjo, kar naj bi zmanjšalo stroške. Z gospodarskim razvojem podjetja in uveljavitvijo na trgu takratne države Jugoslavije je naraščalo tudi število zaposlenih. Leta 1955 je bilo zaposlenih 167 delavcev, leta 1960 že 205, leta 1974 kar 574, leta 1979 pa že približno 1.000 delavcev, zapišejo v zborniku Mesto in gospodarstvo.
Gradnja novega Talisovega obrata. Vir: zbornik Mesto in gospodarstvo
Oro sprva pridobivali iz izraelskih in egiptovskih pomaranč
Leta 1965 so v podjetju začeli izdelovati oranžado, ki so ji leta 1966 nadeli novo ime Ora in je bila ena najbolj znanih brezalkoholnih jugoslovanskih pijač. Kot zanimivost lahko povemo, da so jo izdelovali iz uvoženih izraelskih in grških pomaranč.
Vir:Facebook
Že leta 1966 je časnik Večer poročal, da je bilo povpraševanje po tej pijači tako veliko, da so jo morali polniti v vseh izmenah, čeprav so z njo do takrat prodrli le na slovenski in nekoliko tudi na hrvaški trg. Od leta 1969 je podjetje delovalo z nazivom Talis pivovarna, tovarna alkoholnih in brezalkoholnih izdelkov, kisarna Maribor.
Mariborčani so prvo vest o prihodu te pijače v Slovenijo zasledili na reklamnih plakatih za žensko smučarsko tekmo svetovnega pokala na Pohorju.
Istega leta so v Novi vasi v Mariboru zgradili nov proizvodni obrat in na to lokacijo so preselili večino proizvodnje. Nekaj manjših obratov je sicer še vedno ostalo raztresenih na različnih lokacijah v mestu. Novi obrat je bil nujen, saj so v podjetju že leta 1961 opozarjali, da se je proizvodnja izredno povečala, zaradi neprimernih prostorov in zastarele tehnologije pa so imeli veliko težav. Blizu Betnavskega gozda so na površini 6,5 hektarja stali proizvodni obrat, energetski kanal, skladišče, garaže in upravna zgradba. Zmogljivost nove pivovarne je bila od 150 do 200 tisoč hektolitrov letno, možno jo je bilo tudi povečati. Sodobna oprema je bila uvožena iz Zahodne Evrope, v proizvodnji pa je bilo zaposlenih le 32 ljudi. Poleg ležaka in gambrinusa so začeli proizvajati še dve novi vrsti piva – extra ol in skol. Še istega leta so zagnali proizvodnjo dveh novih piv – pils in silvester, Talis pa je s svojimi proizvodi uspešno prodiral tudi na tuje trge, zapišejo v zborniku Mesto in gospodarstvo.
Vir: zbornik Mesto in gospodarstvo
S selitvijo na novo lokacijo pa še niso bile rešene vse lokacijske težave Talisa, saj so še imeli obrata na Gregorčičevi in Partizanski, ki so ju hoteli preseliti v novo zgradbo na Ljubljanski, blizu pivovarne.
V fondu Štajerske pivovarna hrani Pokrajinski arhiv tudi pesem o pivu gambrinus:
Pivo je grenka tekočina,
Ki življenje osladi.
Lahko kakor balerina
Rado vedno se peni.
In Gambrinus, pivski bog,
Poplesuje lahkih nog,
Poplesuje kakor pena
Čista in razposajena.
O, na zdravje mnogih leta
S pivom vedno v pivsko klet
Kjer Gambrinus z balerino
Se peni presneto fino.
Leta 1970 je Talis dobil licenco za polnjenje Pepsi cole. Zanimivo je, da so lahko Mariborčani prvo vest o prihodu te pijače v Slovenijo zasledili na reklamnih plakatih za žensko smučarsko tekmo svetovnega pokala na Pohorju, angažirane pa naj bi bile tudi smučarke, ki so pile to pijačo in jo s tem reklamirale, zapišejo v zborniku Mesto in gospodarstvo.
Skol, Ol, Gambrinus in pils in silvester
Leta 1972 so se začele v Talisu organizacijske spremembe; izvedli so referendum o združitvi Talisa, Pivovarn Laško ter Union in tovarne Kolinska. Z integracijo so želeli omenjena podjetja usmeriti na jugoslovanski trg, oblikovati izvozno politiko, politiko razvoja ter investiranja in razširiti ponudbo. Vsako podjetje naj bi zadržalo status pravne osebe in samostojno odločalo o delitvi dohodka. Hkrati naj bi organizirali skupno nabavo, skupen marketing, skupna predstavništva in še kaj. Referendum je uspel in skupno podjetje je začelo delati 1. januarja 1974.88 Novo podjetje so poimenovali HP (Hranila – pijača). Podjetju sta se pridružila še Delamaris iz Izole in Droga Portorož.
Konec leta 1973 se je Talis znova reorganiziral, podpisan je bil samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v organizacijo združenega dela Talis. Znotraj Talisa so bili organizirani trije TOZD-i: pivovarna, alkoholni izdelki in kis ter brezalkoholni izdelki. Podjetje je za svoje proizvode dobivalo doma ter v tujini številna priznanja in medalje za kakovost, znano pa je bilo tudi po tem, da je prvo v Sloveniji začelo izdelovati kis, zapišejo v zborniku Mesto in gospodarstvo.
V začetku osemdesetih let 20. stoletja je Talis izdeloval več vrst piv, alkoholnih pijač, sokov, sirupov in kisov.
Leta 1977 je bil odprt nov obrat za koncentrirane sadne sokove, leta 1986 pa še moderna kisarna. Do leta 1980 je imelo podjetje več poslovnih enot po nekdanji Jugoslaviji. Leta 1982 se je podjetje imenovalo Talis pijače, alkoholni izdelki, kisarna Maribor. V okviru podjetja so delovali TOZD Alkoholni izdelki Šentilj, TOZD Trženje, TOZD Kisarna ter TOZD Pijače. Do leta 1989 so polnili pivo Pivovarne Laško, nato pa je Talis vpeljal svojo znamko – pivo Gambrinus. Po letu 1990 je Talis prenehal izdelovati alkoholne pijače in likerje, večinska lastnica kisarne je postala Kolinska iz Ljubljane. Leta 1993 se je pivovarna preimenovala v Štajersko pivovarno, leta 1998 pa jo je odkupilo podjetje Tara iz Medloga. To podjetje je leta 2003 šlo v stečaj in po 227 letih je Maribor ostal brez tradicionalnega pivskega obrata, zapišejo v zborniku Mesto in gospodarstvo.
O tem, kako težko so pričakovali novo pivovarno, priča tudi pesem, ki jo v fondu Štajerske pivovarne hrani PAMB:
OBLJUBE
Obljubiti je res lepo
A izvršit je bolj težko
Kaj pa nam pomaga,
Ko manjka nam denarja.
Gradimo že celih sedem let
Sedem let in mescev pet,
Pa nič iz tega ni –
Pivovarna še zmeraj ne stoji.
Zdaj pa res se govori
Da pivovarna drugo leto že stoji
Če bo denar bo že še kaj,
Če ne pa spala bo na vekomaj.
Stečajni postopek se je v podjetju začel leta 1997, žalostno usodo, ki je doletela večino živilskih obratov v Mariboru, pa je tako dočakal tudi Talis. Zanimivo je dejstvo, da so pivovarno, kot edino v Evropi porušili po le 30 letih delovanja.
