Na območju Mestne občine Maribor so doslej opazili 13 vrst netopirjev. Jasmina Kotnik in Monika Podgorelec iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) sta opozorili, da to število ni nujno tudi končno: “V Sloveniji je trenutno popisanih 30 vrst netopirjev, zato lahko upravičeno pričakujemo na širšem območju Maribora še kakšno dodatno vrsto.”

Netopirjev se že stoletja drži slab sloves, češ da pijejo kri in se zapletajo v lase. Vse od pojava novega koronavirusa jih spremljajo še nove obtožbe. A na ministrstvu za okolje in prostor so zagotovili: “Netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, to smo ljudje.”

Številčnost populacij posamične vrste in število tako imenovanih porodniških skupin netopirjev ostajata uganka. Po podatkih SDPVN je v Sloveniji okoli 2.000 do 3.000 osebkov velikega podkovnjaka, od 15.000 do 30.000 navadnih netopirjev in okoli 33.000 osebkov malega podkovnjaka, če naštejemo le nekaj vrst. V društvu so opozorili, da so ocene še vedno precej nezanesljive, in dodali: “Četudi se številke zdijo visoke, so vse prej ko to – glede na to, da je (na grobo) prebivalcev Maribora 100.000.”

Navadna netopirja na cerkvenem podstrešju (foto: Jasmina Kotnik)

Z netopirji si včasih delimo streho nad glavo

V SDPVN so razložili, da je številčnost netopirjev na posamezni makro ali mikro lokaciji odvisna predvsem od stanja narave: “Maribor je obdan s Pohorjem, dinamično kulturno krajino, mestnim parkom, mestnim gozdom (Stražun), ribniki in mlakami. Nenazadnje je tukaj Drava, ki na nekaterih mestih še ima ohranjeno obrežno zarast. Vse to so pomembne komoponente, ki omogočajo prisotnost netopirjev tudi v urbani krajini.”

Netopirji ne delajo gnezd, temveč le zasedejo primeren, torej miren in temen prostor.

V SDPVN so poudarili, da si s temi živalmi nemalokrat delimo tudi streho nad glavo: “Ali pa si netopirji za svoje domovanje izberejo druge človekove stvaritve – cerkvena podstrešja, opuščene hiše, podstrešja stanovanjskih hiš, razpoke v steni blokov oziroma stolpnic, bunkerje, kleti, špranje za lesenim opažem hiš in tako dalje.”

Na teh točkah v Mariboru lahko opazujete netopirje

Netopirje najlažje opazujemo od pomladi do pozne jeseni, saj zimo prespijo. Primeren čas za opazovanje je ob sončnem zahodu ali v mraku na prehranjevališčih. “Na teh mestih se zadržujejo dlje časa in imamo priložnost videti izjemne akrobacije, ki jih prikazujejo, medtem ko se podijo za žuželkami,” so dejali v SDPVN. V Mariboru za opazovanje netopirjev priporočajo več točk.

Večina netopirjev med letom ‘cvilka’. Ti ultrazvočni signali se odbijajo od predmetov v okolici, netopirji pa nato slišijo svoje odmeve. Tako vedo, kje je kakšna ovira. Človek signalov s prostim ušesom ne sliši.

Pri Treh ribnikih je nekaj minut po sončnem zahodu mogoče opazovati obvodne netopirje, ki se za žuželkami podijo tik nad vodno gladino. Že pred sončnim zahodom se lahko sprehodimo do sredine Studenške brvi. Tam je prav v septembru primeren čas za opazovanje navadnih mračnikov. Gre za enega večjih netopirjev, saj lahko razpon njegovih prhuti preseže 40 centimetrov. V Stražunskem gozdu pa se lahko ob sončnem zahodu sprehodimo do gozdne jase in se zazremo v nebo.

Opazovanje mračnikov s Studenške brvi v Mariboru (foto: Polona Brezovšek)

S tekilo nazdravimo … netopirjem

Netopirji so ena najbolj ogroženih živalskih skupin, tako v Sloveniji kot v Evropi in po svetu, zato so zavarovani. Kljub temu jih ljudje včasih še vedno preganjajo ali celo namerno pobijajo. V SDPVN so poudarili, da so netopirji nenadomestljiv člen v ekosistemu: “Naši žužkojedi netopirji so glavni plenilci nočno aktivnih žuželk. Na primer naš najmanjši netopir, drobni netopir, ki tehta komaj 5 gramov, razpon njegovih prhuti pa meri nekaj več, kot je dolžina enega pisala, je kljub svoji majhnosti neverjeten plenilec. En sam osebek lahko v eni noči upleni do 3.000 manjših nočno aktivnih žuželk, na primer komarjev.”

“Vsak od nas bi si na vrtu, v sadovnjaku ali v vinogradu moral želeti prisotnost netopirjev. Pomalicajo namreč ogromno žuželk, ki povzročajo črvivost sadja in objedenost listnate zelenjave,” so opomnili v SDPVN.

Netopirji pri nas so ‘naravni insekticidi’, v drugih predelih sveta pa imajo tudi drugačno poslanstvo. “Netopirji, ki se prehranjujejo s pelodom, so zelo pomembni opraševalci banan, manga, agave. Agava je tista rastlina, iz katere se dela tekila. Zato naslednjič, ko boste nazdravljali s tekilo, nazdravite tudi na zdravje netopirjev. Pa to še zdaleč niso vse ekosistemske vrednote, ki jih netopirji premorejo. Res so neverjetni,” so dejali v SDPVN.

Savijev netopir (foto: Monika Podgorelec)

V sadovnjaku ne obešajte lepljivih plošč

Kaj lahko storimo, da bodo netopirji v Mariboru tudi ostali? “Najprej jih moramo spoznati, se otresti predsodkov in jih nato sprejeti. Vsak od nas lahko z malimi koraki prispeva k izboljšanju stanja, in sicer na naslednje načine: ohranjajmo obrežno rast, v gozdovih ohranimo stara drevesa z dupli, ohranjajmo mejice, del travnika ali zelenice namenimo ekstenzivni rabi (pomeni, da kosimo le enkrat do dvakrat letno), izdelamo in namestimo netopirnice,” so našteli v SDPVN.

Netopirjem škodimo s podiranjem starih odmrlih dreves, z lepljivimi ploščami v sadovnjaku ali vinogradu, s prekomerno uporabo pesticidov in svetlobnim onesnaževanjem.

Priložnost za srečanje z letečimi sesalci

V SDPVN so v zadnjih letih na območju Marbora izvedli številne izobraževalne večere in ustvarjalne delavnice na temo netopirjev. Pri tem so sodelovali s številnimi institucijami, društvi, šolami in vrtci. “V letošnjem letu izvajamo projekt Netopirji v mestu! Sprejmimo jih!, ki ga sofinancira Mestna občina Maribor. Vsebina projekta je predvsem izobraževalne narave in vključuje kar nekaj zanimivih aktivnosti,” so povedali v društvu.