Pred kratkim je bil posodobljen Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru (UM), le-ta vključuje ceno za zviševanje ocen. Če ima študent status, potem opravljanje izpita pred izpitno komisijo plača 67 evrov, študent, ki nima statusa, lahko gre za rednega ali izrednega študenta, plača 83,30 evrov v skladu z veljavnim tarifnim delom cenika Univerze v Mariboru.

“Ob tem bi radi izpostavili, da je iz razloga podaje pripomb in nestrinjanja s plačilom za izvedbo komisijskega izpita za namen višanja ocene, rektor Univerze v Mariboru dekane UM pozval k oprostitvi plačila stroška za komisijski izpit. Poudarili bi sicer, da v samem postopku nobena komisija in noben član ni nasprotoval spremembi pravilnika, ki je bil pripravljen na predlog članic,” so še dodali na univerzi.

Pri vsaki obliki pedagoškega dela nastanejo neposredni stroški

Kot so za nas pojasnili na univerzi, nastajajo tako kot pri vsaki obliki pedagoškega dela tudi z dodatnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja za študente, ki so posamezno učno enoto že opravili, neposredni stroški. “Najprej je treba razumeti, da je to dodatna storitev, ki jo na Univerzi v Mariboru ponujamo za vse študente, in sicer za vse učne enote, ki jih je študent do zaključka študija že opravil, storitev tudi ni kako drugače omejena, kot na primer z določenim številom učnih enot, pri katerih lahko študent zvišuje oceno, prav tako ni omejena s tem, da bi jo lahko zviševal samo v primeru, če v preteklosti pri posamezni učni enoti študent ni imel negativne ocene. Spomnili bi še, da je tudi za dijake, ki želijo na primer naslednje leto višati ocene pri posameznih predmetih na maturi, opravljanje maturitetnih izpitov plačljivo,” so poudarili. Tako morajo poleg cene, ki jo morajo plačati Državnemu izpitnemu centru, lahko srednja šola zaračuna tudi svoje stroške, ki nastanejo v postopku.

Večkrat se je namreč zgodilo, da so študentje k ponovnemu opravljanju izpita z namenom višanja pristopali neodgovorno, ob tem pa “poskušanje” zviševanja ocene ni imelo nobenih vsebinskih ali finančnih posledic za študenta, članica pa je ob že tako obremenjenih visokošolskih učiteljih in celotnem sistemu zagotavljanja izpitnih rokov, morala poskrbeti za vse pristope z namenom višanja ocene in za vse študente, ki so k izpitnim rokom pristopali redno. “O vsebinskih in finančnih posledicah govorimo zato, ker je študentu v skladu s sedanjo ureditvijo pravilnika tudi v primeru, če študentu ocene ni uspelo zvišati ali je celo prejel negativno oceno veljala višja ocena.” Za posamezen pristop k izpitu pa tudi ni bilo potrebno plačilo, razen v primeru, ko je študent višal oceno v času, ko je bil že brez statusa.

Z namenom večanja odgovornosti pri študentih so bile v skladu s predlogi članic in na predlog komisije za študijske zadeve pripravljene spremembe 27. člena pravilnika na način, da bi se v primeru višanja ocene upoštevala zadnja prejeta ocena in/ali da je potrebno opravljanje izpita z namenom višanja ocene opravljati pred izpitno komisijo.

K prvemu delu, torej da za študenta velja zadnja ocena, Študentski svet Univerze v Mariboru, ki je razpravljal o obeh opcijah, ni dal soglasja, zato je ureditev tega dela pravilnika ostala enaka kot do sedaj. S predlagano spremembo so tako bili izenačeni študentje, ki se odločijo višati ocene v času študija s tistimi, ki so se za višanje odločili pred zagovorom zaključnega dela v času, ko niso imeli več statusa študenta.

Se obetajo spremembe tudi na ljubljanski univerzi?

Nekaj vprašanj smo posredovali tudi na Univerzo v Ljubljani. Dobili smo sledeč odgovor:

“Na Univerzi v Ljubljani ne načrtujemo sprememb. Pogoji za izboljšanje ocene so opredeljeni v Študijskem redu – uradno prečiščeno besedilo, in sicer v 28. členu (spodaj). Odločitev drugih univerz, v tem primeru Univerze v Mariboru, ne moremo komentirati.

6. IZBOLJŠEVANJE OCENE

28. člen

(1) Študent, ki je izpit pri določeni učni enoti že uspešno opravil, želi pa boljšo oceno, lahko izpit enkrat ponavlja pred zaključkom študija. Članica določi število učnih enot, pri katerih študent oceno lahko popravlja, in obdobje, v katerem jo lahko popravlja.

(2) V primeru ponavljanja izpita iz prejšnjega odstavka velja višja ocena, v evidenci sta vpisani oceni obeh opravljanj izpita.

(3) Študent nima možnosti popravljanja pozitivne ocene pri izpitu, pri katerem je bil dvakrat ali večkrat neuspešen.”

Opravljanje izpitov in višanje ocen je urejeno enotno

Na Univerzi v Mariboru z internimi predpisi, različnimi storitvami ter z na študenta osredinjenim učenjem vzpostavljamo sistem, ki študentom omogoča pridobitev ocen, ki jih želijo že ob rednem preverjanju in ocenjevanju znanja. “Možnost višanja ocen omogočamo, vendar želimo, da študenti prevzamejo svoj del odgovornosti za učni uspeh in da višanje ocen postane izjema za tiste posamezne učne enote, pri katerih zaradi različnih razlogov in okoliščin niso dosegli želenega rezultata. Izpostavili bi tudi, da je na UM opravljanje izpitov in višanje ocen urejeno enotno in ne prepuščeno odločitvam in pravilom posamezne članice, kot je narejeno na Univerzi v Ljubljani,” so še dodali na mariborski univerzi.

Študentom na Univerzi v Mariboru omogočamo veliko sprotnega preverjanja znanja, ki je študentom bolj prijazna oblika, saj gre za preverjanje manjših delov vsebine, hkrati pa sproten študij in preverjanje znanja razbremeni pritisk znotraj posameznih izpitnih obdobij. Hkrati s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM omogočamo zelo dobro načrtovanje pristopov k posameznim izpitom, saj želimo, da imajo študenti dovolj časa in možnosti, da se za izpite res dobro pripravijo.

Kot so za nas v nadaljevanju pojasnili, so redni izpitni roki za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu objavljeni že najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto, pri čemer izpiti iz obveznih učnih enot določenega letnika znotraj posameznega študijskega programa niso razpisani na isti dan.

Pri učnih enotah, kjer je sprotno preverjanje predvideno s študijskim programom, so določeni najmanj trije izpitni roki letno, vsaj eden v vsakem izpitnem obdobju, medtem ko so pri učnih enotah, ki ne predvidevajo sprotnega preverjanja znanja, določeni najmanj štirje redni izpitni roki letno, in sicer tako, da sta vsaj dva razpisana v izpitnem obdobju po zaključku izvedbe učne enote in en izpitni rok v vsakem naslednjem izpitnem obdobju. Dodatno lahko nosilec učne enote odobri opravljanje izpitov izven razpisanih izpitnih rokov na osnovi pisne prošnje študenta, če so za to navedeni upravičeni razlogi (v primeru študentov s posebnim statusom je to neposredna pravica).

Študentski svet si prizadeva brezplačno zviševanje ocen

So pa na univerzi v nadaljevanju še pojasnili, da v Študentskem svetu Univerze v Mariboru (ŠS UM) pripravljajo novi predlog ureditve problematike, v prehodnem obdobju pa se plačilo za pristope študentom v skladu s pristojnostmi dekanov članic naj ne bi zaračunavalo.

V četrtek, 3. marca 2022, je SŠ UM izvedel izredno sejo z namenom čim hitrejše sanacije problematike plačljivega višanja ocen na UM. Kot je zapisano na spletni strani ŠS UM, so člani sveta razpravljali o možnostih in iskali rešitve za nastalo problematiko na način, da vsak pristop k višanju izpita ne bi bil plačljiv. Po obsežni razpravi so sestavili predlog, ki bo predstavljen in posredovan vodstvu Univerze v Mariboru v nadaljnji postopek.

“Predlog, ki so ga člani podprli in s katerim menimo, da se lahko problematika ustrezno razreši, je, da se predlaga sprememba z določilom, da ima vsak študent možnost tekom svojega študija osemkrat brezplačno pristopiti h komisijskemu izpitu za višanje ocene, in da se štetje pristopov začne na novo za vse študente, ne glede na to, ali so k višanju ocene v preteklosti že pristopili,” so še zapisali.

Predlog je nastal na podlagi razprave in diskusije, ki je tekla v smeri, da se podpira spremembe, ki vodijo k ustrezni odgovornosti študentov, ki k višanju ocene pristopajo, hkrati pa je treba zagotoviti primerno število brezplačnih pristopov.

Ob tem ŠS UM vse študente obvešča, da je za obdobje do formalne rešitve nastale problematike rektor UM dekanom fakultet UM predlagal oprostitev plačevanja komisijskih izpitov za višanje ocen do nadaljnjega, saj je na osnovi sprejetih sklepov Študentskega sveta UM v teku iskanje rešitve problematike.

Komisija mora biti prisotna zaradi objektivnosti

Na Univerzi v Mariboru je v postopku sprememb Pravilnika prevladalo mnenje, da je pri posameznih pristopih k izpitom, pri katerih študent ni zadovoljen z oceno (ali v primeru 3 neuspešnih pristopov k izpitu) potrebno znanje zaradi večje objektivnosti preveriti pred izpitno komisijo. Po drugi strani pa se s tem veča tudi odgovornost za opravljanje izpita pri študentu, saj v tem primeru ne gre za redno opravljanje študijske obveznosti, ampak za posebnost, ki jo poznamo samo v RS.

Kaj pa študenti, ki si zviševanja ne morejo privoščiti?

Študentje imajo v primeru kakršnih koli, tudi finančnih težav, možnost, da zaprosijo za oprostitev plačila posamezne storitve po tarifnem delu cenika Univerze v Mariboru, pri čemer lahko zaprosijo tudi za oprostitev plačila opravljanja komisijskega izpita v primeru zviševanja ocene.

Kot že povedano, pa se storitev višanja ocene na UM trenutno ne plačuje.

Kot so v nadaljevanju za nas pojasnili, se na na UM se zavedajo tudi socialnih razlik med študenti in se tem v primeru vseh finančnih težav študentje lahko izognejo tako, da na dekana naslovijo prošnjo za oprostitev posameznega stroška, ki nastane tekom študija. Tudi plačilo opravljanja komisijskega izpita za namen višanja ocene je eden takih stroškov.

Tarifni del cenika se določa na letni ravni

Tarifni del cenika Univerze v Mariboru se potrjuje vsako leto za prihodnje študijsko leto vnaprej. Cenik potrjuje Upravni odbor Univerze v Mariboru, “pri čemer ne pričakujemo večjih razlik, saj tako je bilo tudi v preteklosti”.

Cena komisijskega izpita se v zadnjih nekaj letih praktično ni spremenila, hkrati pa je veliko nižja kot na Univerzi v Ljubljani, kjer znaša približno 190 evrov.

V postopku sodelujejo pristojne komisije, ŠS UM in Senat UM

Številni študenti niso bili navdušeni nad spremembo pravilnika. So pa na UM na vprašanje, kako komentirajo odziv študentov pojasnili: “Poudarili bi, da so tako organi študentov, kot študentski predstavniki v postopku spremembe pravilnika sodelovali. To ni pravilnik, ki je v pristojnosti rektorja UM, temveč v postopku sodelujejo pristojne komisije, ŠS UM in Senat UM, ki so kot zapisano s spremembami soglašali in izbrali variantni predlog, ki pomeni smer dvigovanja kakovosti UM tudi na področju opravljanja izpitov.”