Javne dogodke v našem mestu so preteklih nekaj sezon zaznamovali epidemiološki ukrepi, upam pa si trditi, da je največ Mariborčank in Mariborčanov pogrešalo “štajersko novo leto”. Tako kot smo ga znali praznovati samo pri nas. Veliko javno martinovanje na trgu je bilo prav naš avtohtoni dogodek, iz Maribora pa se je nato običaj prenesel še v ostala slovenska mesta. A za veliko ljubiteljev žlahtne kapljice ob prazniku vina je štajerska prestolnica še vedno obvezna točka, ki jo morajo obiskati na god sv. Martina.
Vir: posnetek zaslona
Veliko martinovanje v restavraciji Center
Ime štajersko novo leto se martinovega le ni prijelo kar tako, ne le da so bili v Vinagu pionirji pri organizaciji prvega tovrstnega javnega martinovanja pri nas, velikega praznika se je udeležilo tudi do 20 tisoč ljudi. V zlatih časih martinovanj se je hodilo prej iz služb in ga “čagalo” vse do jutra. Kako smo nazdravljali včasih in zakaj smo praznik vina na Štajerskem vzeli za svojega, nam je povedal veliki poznavalec dogajanja v mestu, sicer pa mestni viničar Stane Kocutar.
Kot je pred nedavnim Kocutarju razgrnil svoje spomine mag. Jože Protner, vinar in v osemdesetih najprej enolog in nato direktor Vinaga se je prvo javno martinovanje na Trgu svobode v manjšem obsegu odvilo 11. novembra 1985 v organizaciji tedanje Zveze zadrug in Vinaga – zgolj s ponudbo mladega vina in jedače. Je pa tistega leta nekoliko kasneje, 16. novembra 1985, kot so zapisali – prvo veliko martinovanje – organiziralo Turistično društvo Maribor v navezi z Društvom kmetijskih inženirjev in tehnikov. Prireditev je potekala v tedanji restavraciji Center.
“V programu, ki se je začel ob 19. uri so sodelovali ansambel Viničarji, pevci Kulturnega društva France Marolt iz Malečnika, program in Martinovo obredje pa je povezoval upokojeni dramski igralec Jože Zupan. Za ponudbo ob izbranih vinih mariborskega vinorodnega okoliša so poskrbeli pri tedanjem Turistično – gostinskem podjetju (TGDO) Pohorje,” opisuje Kocutar.
Že naslednje leto je bilo drugače. V torek, 11. novembra 1986 je na prireditvi na Trgu svobode že sodelovala godba KUD Pošta, Radio Maribor pa je s prizorišča pripravil živo oglašanje. “Sklepamo lahko, da se je prav iz dobrih izkušenj prvega splavarskega krsta, ki je bil na Lentu 6. julija 1985 in prvega javnega Martinovanja, dve leti pozneje (1987) razvila prva slovesna trgatev najstarejše trte na Lentu in še dve leti za tem dogodkom (1989) prvo veliko javno silvestrovanje na prostem pri nas,” razlaga Kocutar.
Kot voditelj oz. povezovalec večine teh prireditev je v osemdesetih letih, vse do izvolitve v Državni zbor leta 1992 nastopal Jože Jagodnik, tedaj voditelj in novinar Radia Maribor, radijska pa je bilo v začetku, vsaj za martinovanje in silvestrovanje, tudi tehnična podpora ozvočenja.
Pred to prireditvijo se Jože Protner spominja tudi sodelovanja na zabavnih prireditvah v hali C nekdanjega mariborskega sejmišča, ki so imele prav tako Martinov pečat.
Kako so martinovali včasih?
Martinovanje ima svoj izvor v človekovem občutenju poznojesenskega časa. Naši predniki so napolnili kašče in uredili zaloge hrane za dolgo zimo, po tradiciji sveti Lenart (6. novembra) »zapre zemljo« in se je zaradi nastopa hladnejšega obdobja končala večina opravil na prostem.
Stane Kocutar
“Nastopil je čas veselja, druženj in okušanja dobrot. Povezano pa je tudi s cerkvenim obeleževanjem »zahvalne nedelje«, ko se s pridelki pred oltarjem zahvalimo stvarniku za dobro letino : treba pa je poudariti, da je v preteklosti šlo za skromna praznovanja v krogih družin, sosedov in prijatelje. Množičnost je nastopila z obdobjem blaginje,” opisuje Kocutar.
Da je martinovanje tako popularno, ima veliko opraviti prav simbolika tega dne, povezana z vinskim pridelkom. “Ko je glavnina trgatve potekala še sredi meseca oktobra je vinski pridelek okoli 11. novembra počasi končal z alkoholnim vrenjem. Mošt je bil moten, s priokusom kvasovk, počasi pa se je bistril, klical po prvem pretoku in postajal vino. God svetega Martina je izbran kot trenutek v katerem iz mošta nastane vino in od takrat govorimo samo še o mladem vinu, nič več o njegovi prvotni obliki. Tako kot v obredu zahvalne nedelje blagoslovijo pridelek se je tudi v zvezi s krstom mošta razvilo posebno »obredje« v katerem ne manjka dovtipov in šaljivih pridatkov,” opisuje Kocutar.
Če torej veselju nad novim vinskim letnikom dodamo še izobilje okusnih jedi, nastane vzdušje v katerem se ljudje dobro počutimo, uživamo v družabnosti in se veselimo življenja. Ob tem pa žal pozabljamo na osnovno vodilo, ki je v preteklosti botrovalo poznojesenskemu botrovanju, poudarja mestni viničar. “To je hvaležnost. Za pridelek, za prijatelje, ki so nam pomagali pri delu, za to, da skozi leto ni bilo ujm in nesreč. Zdi se, da smo ljudje današnjega časa hvaležnost izbrisali iz svojega razmišljanja in jo nadomestili s samoumevnostjo dostopnosti do dobrin. To ni ne dobro in ne prav,” še dodaja.
Na dvorcu Meranovo vnuk Marije Terezije vzpostavil središče sodobnega vinogradništva
Prav trgovina z vinom je bila v Mariboru izrazito mestotvorna dejavnost. Z drugimi osnovnimi dejavnostmi je bila vir prvotne akumulacije kapitala, ta pa je botrovala prostorskemu razvoju mesta, razlaga Kocutar. “O tem danes govorijo zgodovinski zapisi, svojo zgodbo pa pripoveduje tudi dejstvo, da je domala celotno staro mestno jedro podkleteno saj so tam nekoč hranili vino s katerim so trgovali praviloma po avstrijskem delu podonavske monarhije. Pričevalci tega bogastva pa so do današnjih dni tudi nagrobniki družin, ki so trgovale z vinom na pobreškem pokopališču,” še navaja.
V obdobju največjega razcveta vinske trgovine je bil najbogatejši meščan mesta Maribor prav trgovec z vinom.
Tudi dvorec Meranovo sodi med dediščino pridelave vina. Meranovo je izjemna zgodba, tako velika in privlačna, da bi si zaslužila posebno poglavje. “Za njo v zgodovinskem smislu stoji osebnost nadvojvode Janeza Habsburškega, vnuka cesarice Marije Terezije, ki je pred 200 leti kupil posest in tam vzpostavil središče sodobnega vinogradništva – tako današnje slovenske kot avstrijske Štajerske. Tradicijo danes nadaljuje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Iskreno vabim vse, ki si še niste ogledali razstave ob 200-letnici prihoda nadvojvode Janeza na Meranovo, da to čimprej storite. Fakulteta pa je tudi pridelovalka odličnih vin in obisk Meranovega vam bo zanesljivo ostal v prijetnem spominu. Ne odlašajte preveč,” svetuje Kocutar.
Dvorec Meranovo, vir: Zavod za turizem Maribor
“Seveda pa bi v tem zapisu želel dodati najpomembnejše. Vse, ki boste martinovali vabim k premisleku. Poskrbite za pravo mero vsega, za svojo varnost in varnost najbližjih. Ne sedajte za volan, uporabite taksi, javne prevoze. Naj nič ne skali veselja in kasnejšega prijetnega spominjanja martinovih druženj …,” še doda Kocutar.
Kot lahko spremljamo, se je tradicija začeta sredi osemdesetih le minulega stoletja dobro prijela in ni jih malo, ki si na martinovo vzamejo prosti dan, še razlaga Kocutar. Letos so pri Zavodu za turizem Maribor poskrbeli za razširjeno dogajanje, ki zajema tudi prizorišča ob stari trti, Koroško cesto, Grajski trg in seveda Trg Leona Štuklja. Svoje so dodali gostinci z martinovo ponudbo.
Vir: posnetek zaslona
Srečno novo vinsko leto!
“V okolici Maribora – s tem mislim na celotno območje Slovenskih goric, Kozjaka, in podpohorskih goric pridelujemo izjemna vina svetovnega formata. To je bilo znano že v preteklosti, tradicijo so nadaljevali naši straši, z novo generacijo vinark in vinarjev – svetovljanov z zavedanjem lokalnih možnosti prav tukaj in zdaj – pa ta vina spet doživljajo preporod in prepričan sem, da nikjer ne najdeš na tako majhnem prostoru toliko raznolikosti in takšne kakovosti,” razlaga. Zavedati pa se je treba, da sta panogi vinarstva in turizma med seboj tesno prepleteni. Povsod, kjer cveti turizem, cveti tudi prodaja vin in obratno – dobro vino je dokazano tudi generator turističnega razvoja. Dokaz za to so po mnenju mestnega viničarja najnovejši turistični projekti v Brdih.
“Stavim na mlado generacijo štajerskih vinark in vinarjev, veliko so že pokazali, veliko obetajo in veselim se njihovih podvigov, ki so v bistvu izjemna promocija in dodana vrednost celotnega našega prostora. Najstarejša trta, njen muzej, kulturno središče Minoriti – vse to ponuja dobre možnosti in vino je jagoda na torti očarljive zgodbe. O tem nam govorijo uspešne tuje izkušnje,” še doda.
Da je martinovo svojevrsten praznik za vse vinoljube daleč naokrog, predvsem pa na Štajerskem, priča tudi ime “štajersko novo leto”. Kocutar meni, da se je nta izraz uveljavil prav zaradi množičnih martinovanj, iz katerih se je nato razvila še vrsta drugih prireditev na prostem. “Na svoj način pa je to prav gotovo začetek nove sezone. Projekt Pubec – predstavitev mladih vin štajerskih vinarjev je potemtakem »vinarski božič« in martinovanje »vinarsko silvestrovo«, zato si lahko tudi voščimo – srečno novo vinsko leto,” pove Kocutar.
Vir: posnetek zaslona
