Eminentna zgradba v centru Maribora, ki jo zagotovo vsi poznamo, praznuje letos 110 let. Govora je seveda o Veliki kavarni. Stavba, ki je bila zasnovana v historističnem slogu s secesijskimi elementi, stoji na levem bregu Drave, na vogalu med Glavnim trgom in Starim mostom.
Bogato okrašena fasada kavarne je prvotno kvarila harmonično urbano podobo mesta
Večnamensko poslovno in stanovanjsko stavbo, katere načrte je oblikoval graški arhitekt Leo Czerny, sta dala zgraditi brata Jožef in dr. Rudolf Franz. V čast svoji materi pa sta jo poimenovala Theresienhof (Terezijin dvor).
Ikono Maribora so otvorili septembra 1913.
Prvotno zamisel arhitekta je Društvo za domovinsko varstvo Štajerske (Verein für Heimatsschutz in Steiermark) zavrnilo. Po njihovem naj bi bogato okrašena fasada stavbe preveč izstopala in kvarila harmonično ubranost okolice. Czerny je načrte zato popravil in dodelal. Tako so bili leta 1912 vendarle odobreni in novogradnjo je postavil mestni stavbenik Rudolf Kiffmann iz enega vodilnih mariborskih gradbenih podjetij Kiffmann.
Gradnja Starega mostu je bila tesno povezana z nastankom Velike kavarne
Zaradi bližine Starega mostu in Velike kavarne, ne preseneča, da je gradnja mostu imela pomemben vpliv na nastanek kavarne. “Zaradi neugodnega, proti reki močno nagnjenega terena je poslopje zgrajeno na dveh nivojih – osrednji del na nivoju Koroške ceste, ki vodi preko mosta, stranski pa v višini Dravske ceste ob nabrežju. Od tod do vrha mostu vodijo cikcakaste stopnice,” piše na portalu Mariborart.si.
Oba dela stavbe sta trinadstropna, osrednji je krit z mansardno streho, vrh stranskega pa prekriva ravna, ograjena terasa. Osrednji, triosni del glavne fasade, obrnjene proti trgu, je poudarjen s čelom, balkonom in glavnim vhodom v stavbo. Velika, pravokotna okna, ki se nahajajo v prvem nadstropju in so zgoraj zaobljena, so členjena z variacijo geometričnih dekorativnih shem.
Pritličje in prvo nadstropje glavnega dela sta bila namenjena poslovnim dejavnostim, v zgornjih dveh nadstropjih so bila urejena štiri stanovanja. Na podstrešju pa so se nahajale sobe za osebje, pralnica in likalnica. Največ prostora je bilo namenjenega kavarniški in gostinski dejavnosti.
Dinamiko fasadi dajejo različni načini ometanja, preprosto členjeni parapeti in kovane ograje. Podobna zunanja členitev se nadaljuje na fasadah celotnega stavbnega volumna. Na vogalih ob Koroški cesti so robovi zgradbe v višini stanovanjskih nadstropij poudarjeni z zaobljenima konzolnima pomoloma, vzdolž prvega nadstropja pa se razteza balkon.
Preobrazba od Velike kavarne do Casinoja in zatočišča za umetnike
Do 2. svetovne vojne je bila v stavbi najimenitnejša kavarna in simbol vplivne nemške skupnosti v mestu, tako imenovan “Cafe Theresienhof”, ki je ob otvoritvi veljala za najmodernejšo na Štajerskem, je bila pred prvo svetovno vojno priljubljeno zbirališče predvsem nemško govorečega meščanstva in simbol vplivne nemške skupnosti.
Osrednja kavarniška dvorana s pogledom na Glavni trg se je nahajala v prvem nadstropju. Poleg tega je bila v stavbi urejena še restavracija, biljardnica, igralnica in dve kavarniški verandi s pogledom na Dravo v stranskem delu.
V zgornjem nadstropju so bila stanovanja in prostori za osebje. Po vojni so stavbo preimenovali v Veliko kavarno, 1989 so v njej odprli Casino, ki je posloval do leta 2009. Po stečaju tistega leta so osrednji prostori nekaj let samevali, z ustanovitvijo Salona uporabnih umetnosti pa so jim (vsaj delno) vrnili prvotno namembnost.
Namembnost ostalih prostorov se je spreminjala še pogosteje. V stavbi je imela svoje prostore vrsta prodajaln, lokalov s prehrano, nekaj časa pa je tu deloval tudi Radio Maribor.
Velika kavarna je bila od leta 2012 znana pod imenom Salon uporabnih umetnosti, kjer so bili obiskovalcem na voljo različni umetniški izdelki, literarni večeri, razna predavanja, ki so spodbujala k pogledu na svet iz širšega zornega kota. Salon si je med drugim prizadeval ponujati mladim in starih umetnikom prostor, kjer so lahko ustvarjali in svoje izdelke prestavljali širši publiki.
Terezijin dvor je ponovno v rokah prvotne družine
Po več desetletjih je ikona ob glavnem trgu leta 2020 dobila novega lastnika, in sicer pripada denacionalizacijskemu upravičencu Rudigerju Thalmannu, ki pa predaje ni dočakal, saj je 2018 umrl v 90. letu starosti v ZDA. Stavba, ki je bila del skoraj tri desetletja dolgih različnih postopkov, je prešla v last njegove žene Izolde Thalmann.
Kakšne pa so družinske vezi? Hči Rudolfa Franza, ki je bil eden izmed naročnikov stavbe, je bila mama Rudigerja Thalmanna. Na osnovi avnojskega odloka so ji z odločbo Mestne zaplembene komisije v Mariboru 17. oktobra 1945 nepremičnino odvzeli.
Pred dvema letoma smo poročali o delih, ki so potekala na Veliki kavarni potem, ko je stavba prešla v roke Izolde Thalmann. Takrat smo izvedeli, da so potekala obsežnejša nujna gradbeno–sanacijska dela, saj je bila stavba na določenih delih izredno dotrajana. “Po prenovi (ne gre za celovito prenovo stavbe), bo stavba na ogled prijetnejša ter bo tudi prispevala k ugledu mesta Maribor,” nam je takrat še zagotovil odvetnik Mirko Silvo Tischler, katerega odvetniška pisarna zastopa Izoldo Thalmann.