Mariborski Kulturni center (KC) Pekarna je letos obeležil 29 let obstoja. Ob tem njeni uporabniki opažajo, da se še vedno soočajo z mačehovskim odnosom mestnih oblasti do alternativne kulture. Kljub nenehnim pozivom in vprašanjem, jim občina ne odgovarja, zato tudi nimajo informacij o govoricah o s strani občine načrtovani selitvi na drugo lokacijo.

Kulturni center Pekarna je skupek različnih akterjev; od nevladnih organizacij do samozaposlenih v kulturi, neorganiziranih skupin, kolektivov, samostojnih ustvarjalk in ustvarjalcev. “Tukaj deluje okrog 30 entitet, največ teh skupin in organizacij je s področja glasbe, potem imamo nekaj organizacij, ki se ukvarjajo z mladino, imamo veliko alpinistično društvo s svojo plezalno steno, pa veliko umetnikov, ki se ukvarjajo z vizualno umetnostjo ali z izdelavo instrumentov, poučujejo glasbo in podobno. Imamo tudi organizacije, ki so na presečišču tega, torej kulture in mladine ter družbeno kritične misli,” pravi Urška Breznik, predstavnica programskega sveta KC Pekarna.

Najvišji organ je Plenum

Družbena kritika, ki bi jo najširše lahko povzeli kot protikapitalistično, je bila od zmeraj pomemben element v Pekarni. Vrhovni, čeprav neformalni organ odločanja je Plenum, kjer se srečujejo vsi akterji, ki delujejo v Pekarni, ter skupaj sprejemajo odločitve. Od tega, kako voditi komunikacijo z občino, ki je lastnik prostorov, z MKC-jem kot javnim zavodom, ki je tehnični upravitelj, do tega, kako medsebojno komunicirat, kako delovati v skupnosti in tako naprej.

Od leta 2011 dalje ima Pekarna tudi upravljalski model. “Bil je to prvi upravljalski model na slovenskih tleh, ki je natančno definiral odnose med občino, MKC-jem in tistimi, ki ustvarjamo program v Pekarni, torej uporabniki. Obnovljena je bila žal le ena stavba, kamor je bil potem preseljen MKC,  veliko uporabnikov pa je bilo izseljenih. Eni so ostali povsem brez prostorov, drugim je občina našla nadomestne prostore na Koroški 18 in 26. Upravljalski model velja samo v tej upravni stavbi in nadomestnih prostorih. Ta model določa, kdo je tisti, ki je odgovoren za to, kdo bo v posameznih prostorih, kako se bo vodila komunikacija z občino, kako se bodo urejale stvari v skupnosti. Potem je tu še programski svet, ki ga sestavljajo trije predstavniki Pekarne in trije zunanji predstavniki. Odgovoren je za pripravo razpisa za prostore v upravni stavbi, pripravi kriterije in razpisno dokumentacijo. MKC to objavi, programski svet pa sestavi komisijo, ki nato odloča.”

Žal ta model ne velja za ostale stavbe in v Pekarni si želijo, da bi občina prepoznala, da bodo vsi bolj zadovoljni, če bi se upravljalski model razširil še na ostale stavbe. “V času župana Andreja Fištravca smo dosegli, da so se začela investicijsko-vzdrževalna dela na ostalih stavbah, kar je pomenilo, da niso podvržene kakšnemu večjemu propadanju. Ko je prišel Saša Arsenovič, je preklical ta dela, od leta 2018 se v Pekarno kljub nenehnim pozivom nič več ne vlaga. Razloga za to nikoli ni bilo podanega.”

Pekarna je pomembna za urbano središče

Zdaj to Urška Breznik imenuje pat pozicija, v kateri jih drži občina. “Kljub pozivom, naj se upravljalski model razširi na vse stavbe, je s strani MOM tišina na tem področju. Mislimo, da zaradi tega, ker ima župan druge načrte s temi prostori. Glede prodaje Pekarne vemo, da so bile že večkrat javno podane izjave. Zadnja informacija, ki jo imamo, je z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V medijih so se namreč spet začele pojavljati navedbe, da naj bi se na tem področju zgradili fakulteti za farmacijo in zobozdravstvo. Ministrstvo nam je poslalo dokument iz leta 2022, ki ga je je poslala MOM, šlo pa je za pismo o nameri prodaje.  Na pismu sta podpisana župan in rektor UM. Mi smo ministrstvo pozvali, naj nikakor ne dovoli tega, bili smo pozvani tudi na sestanek, kjer so nam zagotovili, da ministrstvo nima nobene želje zapreti tega prostora in si bodo prizadevali, v kolikor bi prišlo do izgradnje fakultet, da bi bili ti zgrajeni na drugem območju. Nič pa županu ne preprečuje, da bi prostor prodal kakšnemu privatnemu investitorju.”

Po besedah Urške Breznik se temu upirajo in opozarjajo na pomen prostora, kot je Pekarna, za urbano središče. “Župan je govoril tudi o tem, da bi Pekarno preselil v Melje. Tu se kaže nerazumevanje, kajti nekaj, kar nastane kot samoniklo prizorišče, ne moreš kar vzeti in preseliti, ker je tu vse skupaj nastalo iz nekega razloga. Nastalo je tukaj, ker je blizu centra mesta in srednjih šol. Menimo, da to ni bila iskrena namera in vsi uporabniki smo se izrekli proti selitvi. Občina je tudi govorila, da bo vse razvijala v dialogu z uporabniki Pekarne, ampak si občina ta dialog zamišlja tako, da nekaj reče, mi pa na to pristanemo. Dialoga ne moreš imeti z nekom, ki ima veliko moč v družbi, to je dialog, ki si ga nekdo zamišlja, ko totalitarno vlada.”

Na to temo si v preteklosti organizirali veliko okroglih miz, ključno pa je zavedanje, da ta prizorišča veliko pripomorejo k temu, da rahljajo napad kapitala, ki ga je v mestih vedno več. To je tudi prostor, eden redkih v mestu, ki je še javen. “Prideš sem in za to ne rabiš nič plačati. To je redki prostor, kjer kapitalizem še ni prodrl in tu se kaže tudi problematika kršenja javnega prostora v mestu. Občina s tem prostorom ne služi in to je glavni problem.  Tudi za turiste je ta prostor ena ključnih turističnih točk in mogoče tega župan sploh ne ve. Če bo Maribor le mesto restavracij, trgovin, mesto nič novega ne ponuja. Pekarna dela Maribor posebnega.”

Ker zamuja tudi strategija razvoja kulture v Mestni občini Maribor, ki bi morala biti sprejeta že lani, se Urška Breznik sprašuje, ali se odlaša s sprejetjem strategije zato, ker je strokovna skupina vanjo umestila KC Pekarna na obstoječi lokaciji, vodstvo občine pa je to umaknilo iz dokumenta. “Od takrat vlada tišina, mesto je brez strategije razvoja kulture in s tem manjkajo neki temeljni dokumenti, ki naj bi občino usmerjali pri viziji razvoja mesta.”