Mestna občina Maribor je pred časom predstavila nov prostorski red, ki ga namerava uvesti na območju Maribora. Po dvajsetih letih je tako uradnikom in strokovnim službam vendarle uspelo sestaviti občinski prostorski načrt, ki bo očitno krojil življenja Mariborčanov in Mariborčank. Mariborski mestni svet je kljub številnim apelom strokovne in širše javnosti k podaljšanju javne razgrnitve odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Maribor to možnost preprečil in z veliko večino odlok konec junija v prvem branju sprejel, s tem pa sta se javna razprava in čas za podajanje pripomb zaključila 3. julija, kar pomeni, da bo ključni prostorski akt Maribora mnogo težje popravljati ali spodbijati. Na občini kljub temu poudarjajo, da bodo pripombe obravnavali in jih po strokovnem premisleku tudi upoštevali.

Nedavno so tako veliko prahu v javnosti dvignili občinski načrti  glede pozidav v Bresternici, načrtovanih stolpnic ob Gosposvetski cesti, nastajajoče soseske Novo Pobrežje in mobilnostnega vozlišča na območju t.i. železniškega trikotnika, degradiranega območja ob južnem robu nakupovalnega središča Europark, ki vztrajno sameva (in propada) več desetletij. Gre za šest hektarov veliko površino, ki jo obdaja Nasipna ulica, nakupovalni center, ter železnica proti Ljubljani, ki se skupaj z regionalno progo proti Rušam sklene v trikotnik.

Občina izoblikovala stališča do pripomb

Na prihajajoči seji mestnega sveta nameravajo mestni svetniki obravnavati tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja TA-3C ob glavni železniški progi št. 30 Zidani Most – Šentilj – državna meja (mobilnostno vozlišče na območju železniškega trikotnika). “Mesto Maribor se srečuje z visoko stopnjo prometne obremenjenosti mestnega središča ter pomanjkanjem parkirnih mest, tako v mestnem središču kot tudi nekoliko širše na bolj obremenjenih lokacijah, npr. v okolici UKC Maribor, fakultet itd. Za namen razbremenitve mesta, zmanjšanje zastojev ter razbremenitev obstoječih parkirnih površin v mestnem središču predlagamo uvedbo mobilnostnega vozlišča na območju mestne četrti Magdalena. Rešitev je kombinacija zasebnega in skupinskega prevoza ter omogoča, da se uporabnik do lokacije vozlišča pripelje z osebnim avtomobilom, vozilo pusti na parkirni površini in pot proti središču mesta ali do druge željene lokacije, ki je obremenjena z zastoji ali mirujočim prometom, nadaljuje z javnim potniškim prometom (vlak ali avtobus), s kolesom ali peš. Prednosti predlagane lokacije so: obstoječa cestna, železniška in kolesarska infrastruktura, na katero bi se predlagano parkirišče navezovalo,” pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.

To mesto je bilo nekoč namenjeno odlaganju pepela parnih lokomotiv, v preteklosti je bila na železniškem trikotniku gramozna jama z betonarno in asfaltno bazo ter avtobusne garaže podjetja Certus, mariborska občina pa ima z železniškim trikotnikom velikopotezne načrte, saj želi na tem mestu vzpostaviti mobilnostno vozlišče.

Mariborska občina je tako na prvi obravnavi predstavila načrte za omenjeno območje, nedavno pa izoblikovala tudi stališča do pripomb, ki jih je prejela med javno razgrnitvijo predloga občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev prometnega vozlišča na območju železniškega trikotnika. Dopolnjen osnutek bodo mestni svetniki potrjevali na seji 22. septembra.

V prihodnje 1400 novih parkirnih mest

Sicer pa v Mestni občini Maribor v bližini železniškega trikotnika načrtujejo tudi preboj Ulice Pariške komune, ki bi povezal mestno četrt Tabor s Pobrežjem. Na občini so obenem pojasnili, da sta sporazuma o financiranju za železniški trikotnik in preboj Ulice pariške komune na Pobrežje že podpisana z državo in da želijo s tem okrepiti tudi mestni in primestni potniški promet na železnici. “Projekt načrtujemo skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki želi na tem območju postaviti svoj poslovni objekt in center vodenja železniškega prometa za “Koroško progo”, ki bo v naslednjih letih modernizirana in avtomatizirana,” so dejali na Mestni občini Maribor.

Na tem območju si želijo vzpostaviti še mobilnostno vozlišče z novimi železniškimi postajališči, večjo površino za parkiranje osebnih vozil, avtobusna postajališča, parkirišče za avtodome, souporabo koles, souporabo avtomobilov (car-sharing).

Železniški trikotnik v prihodnje kot mobilnostno vozlišče. Vir: RRA

“Mariborska občina poleg DRSI in Slovenskih železnic (ki so večinski lastniki zemljišča) za izvedbo tega projekta odpira možnost tudi različnim partnerjem. Prav tako pa se v zvezi s tem odpirajo še druge možnosti, v navezi z Ministrstvom za zdravje, saj se kot posledica širitve UKC Maribor in Medicinske fakultete pri njih povečujejo potrebe po parkirnih prostorih,” so obenem pojasnili na mariborski občini.

Za koordinacijo projekta, ki bo trajal predvidoma do leta 2025 in bo težak približno deset milijonov evrov, skrbi Regionalna razvojna agencija (RRA), kjer si prizadevajo za možnost parkiranja v povezavi z železniškim prometom. Parkirišče predvideva približno 1.200 parkirnih mest za osebna vozila, parkirišča za taxi, avtobusna postajališča, izposojevalnico koles, kolesarsko garažo, polnilnice za e-vozila, parkirišča za avtodome, sistem car sharing in shuttle linijo za mesto.

Na tak način se uporabnik do lokacije P+R parkirišča pripelje z osebnim avtomobilom, vozilo pusti na površini P+R in pot do druge lokacije, ki je prometno nasičena, nadaljuje z javnim potniškim prometom (vlak ali avtobus), kolesom ali peš.

Možnost gradnje podzemne garaže

V času javne razgrnitve je bilo podano nekaj pripomb, ki so v dopolnjenem predlogu upoštevane. Eden od pomislekov se je nanašal na ozelenitev območja železniškega trikotnika v prihodnje. Ta je sicer predvidena za dobro četrtino zemljišča, a naj ne bi bila zadostna za celotno površino. Prav tako bi morala mariborska občina, glede na nekatere pripombe, preučiti vsebnost morebitnih nevarnih snovi na degradiranem zemljišču. Zaradi dejstva, da so na tem mestu nekoč odlagali pepel parnih lokomotiv, bi bilo lahko namreč območje onesnaženo.

“Določena je obveznost izdelave kemične analize tal pred začetkom gradnje. Dovoljena je gradnja energetske infrastrukture za pridobivanje in hranjenje električne energije. Predvidena je maksimalna ozelenitev, ki se bo natančno opredelila v projektni dokumentaciji,” sporočajo z mariborske občine. V kolikor se izkaže potreba ob načrtovanju multimodalnega vozlišča po še več parkirnih mestih, je v odloku podana tudi možnost izgradnje podzemne garaže. Eden od predlogov je predvideval tudi izgradnjo podvoza proti trgovini Hofer, kar občina prav tako preigrava.

Na parkirišče namerava mestna občina umestiti tudi sončno elektrarno, a je ta ideja naletela na pomisleke, saj bi bilo slednje na račun pomanjkanja dreves. Končno rešitev bodo tako iskali med nadaljnjim načrtovanjem.

Ena od pripomb je predvidevala tudi, da bi namesto parkirišča območje namenili zgolj za potrebe izobraževanja oz. šolske dejavnosti, a ta ne bo upoštevana.