Da bi naj bila v prihodnjem letu na degradiranem območju nekdanje pobreške deponije zgrajena sončna elektrarna, je znano že nekaj časa, MO Maribor pa je nekaj časa nazaj zaključila tudi javni poziv.
»Na občinski poziv se je prijavilo 8 kandidatov. Javnosti so najbolj znane Dravske elektrarne Maribor, ki se za projekt zanimajo že dalj časa,« nam rezultate poziva opišejo na Mestni občini Maribor ter dodajo:
»Nekatere vloge predvidevajo postavitev sončnih celic od začetka do konca območja, kar je praktično neizvedljivo, saj ima območje določene posebnosti in postavitev na celotnem območju ni mogoča. Različne so tudi moči predlagane sončne elektrarne in različne konfiguracije terena.«
Prispele vloge obsegajo predloge sodelovanja, ki se razlikujejo tudi po ocenjeni vrednosti ter načinu sodelovanja, na MO Maribor pa dodajo, da se bodo za obliko partnerstva odločili na podlagi prispelih vlog.
MO Maribor daje zemljišče, ostalo prevzame izbrani partner
O kakšni investiciji govorimo? »Stroškov same investicije občina v tej fazi ne more predvideti, saj ne razpolagamo s potrebnimi podatki, groba predvidevanja pa so, da bodo stroški, potrebni za sanacijo zemljišča in izvedbo investicije, presegli 10 milijonov evrov,« nam zaupajo na MO Maribor ter dodajo, da so stroški Mestne občine Maribor predvideni zgolj kot vložek v obliki samega zemljišča.
Vprašanje ostaja tudi sama časovnica projekta – želja občine je namreč, da bi se sončno elektrarno zgradilo že v prihodnjem letu, a dejanska časovnica bo seveda odvisna od vsebine.
PREBERITE ŠE: Na nekdanjem odlagališču odpadkov na Pobrežju načrtujejo veliko sončno elektrarno
S sončno elektrarno s Pobrežja »odhaja« še ena zelena površina
Nad idejo sončne elektrarne na nekdanji pobreški deponiji pa niso vsi enako navdušeni. Tako svoje nestrinjanje izražajo predvsem v MČ Pobrežje, kjer sicer povedo, da v večini postavitvi sončnih celic ne nasprotujejo, imajo pa ogromno pomislekov.
Kot nam namreč pojasni predsednik Mestne četrti Pobrežje, Blaž Vampl, na Pobrežju problem predstavlja pomanjkanje zelenih površin oziroma prostorov » … kjer bi se otroci lahko igrali, predvsem med vikendom.« Ideja Mestne četrti Pobrežje je tako, da bi se na Pobrežju zgradil motorični park, kot jih poznamo v sosednji Avstriji.
Potencial za postavitev motoričnega parka tako v MČ Pobrežje vidijo prav v zemljišču nekdanje deponije.
»Takšno območje bi se nam zdelo idealno, ker je glede na Občinski prostorski načrt, na skoraj vsakem, še ne zasedenem območju, predvidena gradnja stanovanj. Se pa seveda zavedamo, da je to območje degradirano, da je tu bila v preteklosti deponija in verjetno ni možnosti za takšen projekt,« pove Vampl. »Če pa je, bi pa bilo vsekakor bolj koristno,« še doda.
Bo imelo Pobrežje sploh korist?
Še bolj Mestno četrt Pobrežje skrbi nekaj drugega … »Dobili smo tudi mnenje, da Pobrežje naj ne bi imelo nič od teh sončnih celic. To še bomo sigurno preverili. Ker je občina že odločena, da bo tja postavila sončne celice je ideja mestne četrti, da bi se zraven naredili parkirni prostori za električne avtomobile, torej s polnilnicami. Idejo lahko nadgradimo tako, da bi za vse, ki bi si tam polnili vozila, ponudili brezplačen avtobusni prevoz do Pobrežja in nazaj,« razloži Vampl.
Da se s sončno elektrarno na Pobrežju v tamkajšnji mestni četrti ne strinjajo, vedo tudi na MO Maribor, kjer dodajo, da so predlagali, da »MČ Pobrežje poda pobude in usmeritve v zvezi z vsebinami, ki jih želi na tej lokaciji.«
Prav s tem se trenutno na MČ Pobrežje tudi ukvarjajo, je mogoče razbrati iz besed predsednika Blaža Vampla, ki še doda: »Glede na to, da je občina že sprejela odločitev in je tudi v postopku zbiranja ponudb, se nam zdi nesmiselno karkoli drugega, kot da izrazimo nestrinjanje in povemo, kako bi mi izkoristili ta prostor.«
Zakaj sploh sončna elektrarna na Pobrežju?
Idejo pobreške sončne elektrarne Mestna občina Maribor skuša realizirati predvsem s ciljem povečanja samooskrbe z energijo, kar ob sončni elektrarni dopolnjujejo tudi z vizijo sončnih elektrarn na javnih objektih v lasti Mestne občine Maribor.
Študija je pokazala, da je v ta namen mogoče uporabiti strehe 30 javnih objektov in šestih ostalih prostih javnih površin. Kot je namreč na eni od sej mestnega sveta povedal sedaj že nekdanji direktor Energetike Maribor Boris Novak, je letna poraba električne energije v vseh javnih objektih mestne občine Maribor okoli 13 000 megavatnih ur. »Samo z objektom na Puhovi in na nekaterih strehah bi lahko pokrili že okoli 80 odstotkov potreb,« je še dodal.
Sončne celice se tako v prvi fazi najverjetneje obetajo na sedmih osnovnih šolah ter na domu starostnikov Dom pod gorco.
