Avgusta lani se je zaključila leto dni trajajoča obnova prvega dela promenade, v kateri je Mestna občina Maribor skupaj z izvajalcem Marko 5 uredila celotno promenado Mestnega parka, in sicer od Maistrove ulice do arkad pri prvem ribniku, v obsegu 10.000 kvadratnih metrov. V zeleni del parka v skladu s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije niso posegali, pri načrtovanju zasaditev pa bodo projektanti upoštevali prvotno zamisel soavtorja Nika Stareta o zasaditvi rdečih vrtnic v zgornjem delu promenade.

Prenova je zajemala ureditev utrjenih površin, tudi stopnic do ribnikov, obnovo javne razsvetljave, vzpostavitev odjemnih mest za elektriko in vodo za potrebe prireditev in tudi hortikulturno ureditve znotraj območja promenade.

Na občini so pojasnili, da so z obnovo želeli z poskrbeti za večjo varnost pešcev, izboljšati prehodnost parka, povečati obiskanost in omogočiti urejen prostor za preživljanje prostega časa v naravi, obenem pa z odpravo poškodb na površinah omogočiti lažje koriščenje parka tudi invalidom.

Preurediti želijo tudi ostale poti

Projekt obnove, težak dobre tri milijone in pol, je bil sofinanciran s strani Evropske unije in Republike Slovenije v višini 2,89 milijona evrov, ostala sredstva je zagotovila Mestna občina Maribor. “V letu 2021 in 2022 je bilo namenjenih obnovi parka (obnova promenade v Mestnem parku) štiri milijone evrov. V letu 2023 se načrtuje: 200.0000 za urejanje poti v parku in dodatna sredstva za redno vzdrževanje,” pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je sicer pred časom poudaril, da je prenova promenade le del širšega projekta obnove mesta: “Celotna slika je povezava javnega prostora ob Dravi prek srednjeveškega dela mesta v park, iz parka pa v zaledje. Ko končamo z ureditvijo poti do Treh ribnikov, je v pripravi vizija povezave od Treh ribnikov na Piramido. Piramido želimo urediti kot mestni park.”

V mestnem parku bo sicer po besedah župana treba urediti tudi druge poti in površine, nedavno je tako občina pristopila k odstranjevanju dotrajanega bazena, kjer bodo v prihodnje postavili dodatna otroška igrala, ponovno pa nameravajo urediti tudi japonski vrt.

“Cilj je, da se poti v Mestnem parku poenotijo in približajo ureditvi promenade. Nadaljevalo se bo investicijsko vzdrževanje javnih poti v parku skladno s pogoji in priporočili Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD),” še pojasnjujejo na občini.

Potem ko je bila lani iz mariborskega Mestnega parka odtujena večja, sprehajalcem dobro znana bronasta fontana Fitoliti, ki je delo mariborskega kiparja Vojka Štuhca, pa na občini peljejo vse aktivnosti za izdelavo replike. “Želja je da se replika izdela še v letu 2023,” so pojasnili.

Tudi Rožni grič bo dočakal novo podobo

Na portalu Izboljšajmo Maribor je eden izmed občanov izpostavil, da je Rožni grič na zahodnem delu Mestnega parka že vrsto let zanemarjen. Občan je predlagal temeljito obnovo infrastrukture na priljubljeni točki parka: “Obnova ograje, klopc, montaža novih luči ter zasaditev vrtnic na ograjo in grmov na brežine hriba. Skale kot so bile na prvem griču bi bile dodaten bonus,” je zapisal.

Na mariborski občini so pobudo obravnavali, obenem pa za naš medij odgovorili, da je ureditev griča predvidena v letošnjem in prihodnjem letu.

V okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor za obdobje 2023-2024 so občani med drugim izglasovali tudi projektni predlog z naslovom Obnova Rožnega griča v Mestnem parku in zasaditev vzpenjavk, ki so griču dale tudi ime, a do teh vendarle ne bo prišlo.

“Ker pa smo že v preteklosti ugotavljali, da je na Rožnem griču premalo sončne svetlobe, da bi bila lokacija še primerna za zasaditev vrtnic, smo ob obravnavi navedenega predloga kot boljšo možnost predlagali zasaditev z vzpenjavkami,” so pojasnili.

Kdaj bo vzcvetel japonski vrt?

Nedavno so v Mestnem parku zaživela nova, večja igrala za otroke, ki jih je donirala Zavarovalnica Sava. Ob klasičnih igralih je bilo postavljeno tudi igralo v obliki velike ladje, iz katere se bodo otroci lahko spuščali po toboganih, nanjo plezali, se iz nje gugali in tako krepili svoje motorične sposobnosti.

Obstoječa igrala bodo obnovljena in predana na štiri nove lokacije.

V parku je nedavno padlo tudi več dreves, saj jih je napadel smrekov lubadar. Na mariborski občini pojasnjujejo, da je predvidena “dodatna saditev 67 dreves delno v pomladanskih mesecih 2023, delno pa jeseni leta 2023. Te dni bomo začeli intenzivno pozivati potencialne donatorje sredstev za zasaditev nadomestnih dreves v Mestnem parku“.

V tem letu nameravajo izdelati projektno dokumentacijo za ureditev japonskega vrta in ureditve prostora na lokaciji bivših bazenov. V načrtu revitalizacije Mestnega parka pa je tudi obnova japonskega vrta. Projekt ureditve območja obstoječega otroškega igrišča in bivšega bazena je razdeljen na dve fazi. V preteklem letu je bil izdelan načrt idejne zasnove otroškega igrišča (faza 1) in japonskega vrta v mestnem parku (faza 2).

“Otroško igrišče, kot vemo, je bilo v novembru 2022 tudi v celoti preurejeno z novimi igrali. Za 2. fazo projekta pa načrtujemo na območju nekdanjega bazena in zdajšnjega japonskega vrta celovito prenovo tega območja parka,” so še pojasnili na občini.

V tem letu bodo izdelali celovit projekt za izvedbo načrt krajinske ureditve, po izdelavi projektne dokumentacije in zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev pa bodo pristopili še k revitalizaciji tega dela parka.

Na območju nekdanjega bazena se ne predvideva ureditev igrišča, ampak širši, osrednji prostor, ki bo odprt za različne manjše dogodke in prireditve, medtem ko se na robovih umešča vodne elemente ter elemente za sedenje.

Dobili bomo tudi Kneippov kotiček

Potem ko mariborski park po prenovi dobiva novo podobo, so tudi v Društvu Kneipp Maribor pred časom podali pobudo, da bi v sklopu obnove v Mestnem parku uredili tudi Kneippov kotiček. Pobudo so obravnavali tudi na eni izmed preteklih sej mestnega sveta.

“V sklopu izvedbe prenove otroškega igrišča v mestnem parku je bila izdelana Idejna zasnova načrta krajinske arhitekture prenove igrišča in japonskega vrta v Mestnem parku v Mariboru, ki ga je izdelala krajinska arhitektka dr. Tanja Simonič Korošak. V to idejno zasnovo je po skupnem ogledu z društvom Kneipp Maribor in z arhitektom za Kneipp parke v Avstriji določila lokacijo in uredila potrebne prvine,” pa pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.

Kneippova oaza v parku bi tako služila kot prostor za izvedbo tradicionalne Kneippove metode, ki združuje uporabo zelišč, hladne vode, koriščenje prostora za druženje, ter aktivnosti v sklopu gibanja, počitka in refleksije. Namenjena bo vsem starostnim skupinam, ki se lahko umaknejo od mestnega vrveža in v naravi krepijo in sprostijo dušo in telo.

Kneippova oaza v parku bo urejena v dveh delih, in sicer na območju Japonskega vrta in Vodnega igrišča.

Za izvajanje teh funkcij bodo v parku na opornem kamnitem zidu uredili dišeče trajnice, ki jih lahko obiskovalci uporabijo tudi za pripravo čaja z vročo vodo v čajni hiši ali kot prikaz možne gojitve. V Mestnem parku bo urejen tudi kotiček za počitek in druženje na klopeh in večjih skalah. Omogočeno bo tudi namakanje nog v urejenem ribniku ter vodni sprej v klopi na območju Vodnega igrišča. Vsa voda v Kneippovi oazi bo pitna ter namenjena pitju in umivanju, vsi elementi pa bodo umetelno oblikovani in umeščeni po celotnem območju.

Otroško igrišče je na trenutni lokaciji sicer že od leta 1952. Nad igriščem je bilo nekoč kopališče, pod smrekami pa so stale lesene mize, kjer so možje igrali karte in šah, zato so ta predel parka imenovali tudi “Monte Carlo”. V bližini bazena sta peskovnik in japonski vrt, kjer so bile posajene značilne drevesne vrste in vodni motivi. Da je Maribor postajal mesto drevoredov in parkov ima zasluge mariborski urbanist in arhitekt Ljubo Humek, ki je tudi zasnoval promenado v mestnem parku.

Mestni park danes obsega okoli 54 hektarjev površin. Prve zasaditve segajo v daljno leto 1871, vse od takrat je park priljubljena točka za oddih ali rekreacijo. Konec 19. stoletja so v park vključili tudi območje Treh ribnikov in leta 1890 zgradili glasbeni paviljon. Park krasijo skulpture in fontane, v njem je tudi otroško igrišče.Skozi park sprehajalce vodi široka promenada, ki je bila prvič osvetljena leta 1926. Načrte zanjo je v 50. letih prejšnjega stoletja izdelal arhitekt Ljubo Humek. V 80. letih prejšnjega stoletja so jo podaljšali vse do zgornjega ribnika. Sprehajališče ob ribnikih so uredili po zamislih Boruta Pečenka, Toma Pirkmajerja, Nika Stareta in Jožeta Požauka.