Makrame je starodavna umetnost vezanja vozlov v določene vzorce, ki se lahko uporabljajo za različne ustvarjalne namene, od nakita, dekoracije doma, uporabnih predmetov. Povezovanje vrvi z različnimi vozli so poznala že najstarejša ljudstva, kot so Stari Egipčani, Asirci, Hetiti, pa tudi inkovska kultura v Peruju, ki ni poznala pisave, je razvila kvipu, na decimalnem sistemu temelječi zapis na povezanih raznobarvnih vrvicah z različnimi vozli. Z razvojem makrameja je povezano osnovno poznavanje tkanja in pletenja različnih mrež, ki so se od pradavnine uporabljale pri lovu in ribolovu.

Skozi preteklost je ta umetnost nekako zamrla in ponovno zaživela šele v 60. letih prejšnjega stoletja, s hipijevskim gibanjem in se od tedaj kot ročna spretnost in umetniško ustvarjanje ponovno razvija po vsem svetu, v najrazličnejših oblikah.

V tej ročni umetnosti je veselje našla tudi Mariborčanka Katja Barun, ki nas je pričakala v prostorih Galerije Art & Light na Tyrševi.

Z umetnostjo vozlanja se je srečala že v otroštvu

Kot nam je zaupala, se je s tovrstno tehniko vozlanja srečala že v otroških letih: “Po maminih besedah in razvidno iz stare fotografije sem se srečala z makramejem že kot enoletnica”. Tako se je že kot otrok lotila ustvarjanja okraskov in drugih izdelkov. Mama ji je približala ročna dela, s pomočjo katerih je izurila veliko ročnih spretnosti. “Z njenim znanjem ročnih spretnosti in skupnem ustvarjanju v otroštvu, je to predala na mene, jaz pa sem to nadgradila in v tem odkrila tudi razne priložnosti,” je dodala.

Po več letih je Barunova ponovno odkrila ljubezen do umetnosti vozlanja. Znanje in ljubezen do oblikovanja zdaj predaja tudi svojima hčerkama.

Prvi izdelek je vozlala s pomočjo YouTuba in lastne domišljije

Prvo “zvozlano” oblačilo, ki ga je izdelala, je naredila na plastični lutki. “To je ‘lutka iz sprednjega sedeža avtomobila’,” je smeje dejala. Partner je s hčerkama to lutko pripeljal iz Celja. “Vrvice sem morala prilepiti, da se niso premaknile,” je pojasnila. “Začela nisem z najbolj preprostimi izdelki.” Pri prvem izdelku si je pomagala z videoposnetki, ki si jih je ogledala na YouTubu. Nekaj vozlov pa si je kar sproti izmišljala. To so bili tudi začetki njene osebne dopolnilne dejavnosti J & S macramé.

Prostor ustvarjanja je za Mariborčanko postala majhna domača galerija.

Po dveh letih dela z vrvicami in vozli si je pridobila veliko izkušenj, in sicer toliko, da na prvem izdelku vidi tudi svoje napake: “Vrvice so neprimerne, ker so predebele. Nič se ne poveže prav”. Pridobljene izkušnje se ne kažejo zgolj pri komentiranju začetnih del, ampak tudi pri sami tehniki vozlanja. Barunova nam je tako pokazala, da lahko vozla ne da bi vrvice sploh gledala.

Zaradi pomanjkljivosti prve lutke je bila potrebna pridobitev nove. Tako je nadaljevala z delom in učenjem. Tudi sreča ji je bila naklonjena, dobila je namreč možnost izdelave mavric za slaščičarno Vilinske tortice, kjer so stranke ob pecivu dobile tudi vozlan izdelek.

Pot ustavljanja in učenja je bila dolga. Ob strani pa so ji stali tako prijatelji kot tudi družina in vsem je izjemno hvaležna.

Vsi izdelki so unikatni in perosnalizirani

Vsi izdelki, torej topi, obleke in obešanke, so personalizirani. Stranke si lahko pri Barunovi izberejo motiv in barvo in namen. Personalizacija izdelkov je šla celo tako daleč, da oblikovalka svoje stranke spozna do te mere, da lahko njihove osebne lastnosti vdela v posamezni izdelek: “Tudi če je nekdo neznan, ga vprašam, kako živi, kako življenje ima. Na podlagi njegovega življenja naredim izdelke.” Ker idej in želja po napredku ne zmanjka, si je pridobila še lasersko-gravirni stroj, ki ji omogoča izdelavo logotipov, personaliziranih tablic in drugih izdelkov.

Tudi glede na letni čas se izdelki prilagajajo. Pozimi pripravlja predvsem smrekice, za veliko noč zajčke in tako dalje itd.

Obleke so nastale iz strasti do morja

Idejo za izdelavo oblek iz vrvic je Mariborčanka dobila iz svoje strasti do morja. “Na morju sem si želela imeti nekaj za na plažo, nekaj za čez dan in nekaj za zvečer. Vsi vemo, da so kovčki mali in rabiš nekaj, kar ne zavzame veliko prostora.” Tako se ji je porodila ideja “zvozlanih” oblek, ki niso le primerne za več priložnosti, ampak tudi povsem individualne. Poleg tega so vsi topi in obleke narejene po meri. Med drugim pripravlja tudi nosečniške obleke.

“Marsikdo misli, da so te vrvice bolj izzivalne, ampak vseeno lahko kaširajo kake obline.”

Izdelava oblek lahko traja različno dolgo. Čas izdelave je odvisen od težavnosti vozlanja in izbora vrvice. Čim tanjša je vrvica, bolj je izdelava zahtevna, saj mora oblikovalka narediti več vozlov. Povprečen čas je nekje 5 ur. Mariborčanka vozla izdelke čez dan, obleke pa v večernih urah: “Takrat dobim največji navdih. Imam tudi mir, se pogovarjam z partnerjem in poslušam glasbo. Te obleke slišijo res veliko ‘naših’ zgodb”.

Sicer se pred samim vozlanjem loti skiciranja, a kot je za nas razkrila, končni izdelek nikoli ni popolnoma enak skici.

Poročno obleko si bo zvozlala kar sama

Barunova, ki je že pet let zaročena, bo kmalu dahnila usodni “da”. Sedaj, ko ima že nekaj zavozlanih kilometrov vrvice, se ji je porodila ideja, da si poročno obleko naredi deloma sama in deloma s pomočjo šivilje. Tako bo pred oltar stopila z unikatno obleko po njenem okusu. Za izdelavo te posebne obleke bo porabila vsaj 20 ur. Skico in idejo že ima.

“Idejo že imam, vrvico tudi. Zelo jo čuvam, ker nočem, da se umaže. Zgornji del obleke si bom izdelala sama, šiviljo pa bom prosila, da mi sešije spodnji del.”

Na delavnicah in doma poteče pogovor, vozlanje je vir sproščanja

Poleg same izdelave in prodaje izdelkov se Barunova ukvarja tudi s pripravo delavnic. Na teh sodelujejo večinoma otroci. “Otroci zelo radi ustvarjajo. Tudi moji dve. Ko imam tukaj otroke, se vidi, da pridejo z navdušenjem, da nekaj sami naredijo in izdelek podarijo naprej.” Poudarila je, da otroci s tem trenirajo motoriko in si trenutke ustvarjanja zelo zapomnijo kot lepe spomine.

Delo samo po sebi nudi možnost pogovora: “Doma in na delavnicah se med ustrvajanjem veliko pogovarjamo. Marsikaj izveš takrat. Ko se usedemo za mizo in ko se umirimo, začnemo kar sami od sebe govoriti. Tudi mene to sprošča”.

Vrvice, ki jih uporablja, so reciklirane

Poleg same kakovosti vrvic je pomembno tudi, da so vse vrvice reciklirane. Pri dobavi materiala je Mariborčanka pozorna tudi na kakovostne dobavitelje, kar pomeni, da pri izdelavi vrvic niso porabili preveč vode.

Kakovost materiala se na koncu pozna tudi pri ceni izdelka, a se Barunova trudi, da cena ni previsoka in si stranke lahko privoščijo izdelke. Cena unikatnih topov in oblek je 50 evrov ali več. V primerjavi s tujino pa gre za izjemno nizko ceno. V tujini se tovrstni izdelki namreč prodajajo tudi po 500 evrov.