DNEVNA: Maribor se pesniško prebuja

Mariborčana April Veselko in Matic Ačko, ki sta sicer redna gosta pesniških večerov Ožuljeni jezik, se bosta med 24. oktobra pridružila osmim finalistom iz vse Slovenije in se pomerila v pesniških veščinah na finalu slam poezije. Pred leti bi morda ob omembi nečesa takšnega kot je slam poezija marsikdo prosil za dodatno razlago, a slam večeri so postali reden del repertoarja Vetrinjskega dvora in svoje mesto našli pod pomenljivim imenom Ožuljeni jezik. Gre za večere, kjer pesniki in pesnice pred publiko citirajo poezijo in se tudi pomerijo v nekakšnih literarnih dvobojih.

Zasluge, da je slam gibanje zaživelo tudi v mestu ob Dravi, ima aktivna umetnica ter nagrajena pesnica Petra Kolmančič. Poleg zagona slam gibanja leta 2016 je odgovorna za številne druge projekte, med njimi tudi festival Slovenski dnevi Knjige v Mariboru, ki je letos doživel svojo 23. ponovitev. Zaposlena v javnem zavodu Mladinski kulturni center Maribor (MKC) poezijo ne le živi, ampak se tudi profesionalno udejanja na področju literature s programom MKC Črka, ki deluje kar tri desetletja, ter festivalov sodobnih performativnih praks Performa.

Mariborski pesniki v dobri kondiciji

Zase pravi, da je privilegij imeti delo, oziroma službo, kot jo ima, in se tudi poklicno ukvarjati s tistim, kar jo najbolj veseli, kljub občasnim velikim pritiskom in nejevolji ob bližnjih srečanjih z različnimi birokratskimi, pravnimi in administrativnimi zaprekami. Kljub temu, da se pri svojem delu trudi opozarjati na nesprejemljivo situacijo ustvarjalcev, ki so ena najbolj ranljivih družbenih skupin, »so ustvarjalci zmeraj bili zrcalo in vest družbe, zato so nujno potrebni za zdravo delovanje skupnosti in vsaka normalna družba bi jim morala omogočiti osnovne eksistenčne pogoje,« poudarja Petra Kolmančič.

Pesniška kondicija mariborskih pesnikov in pesnic je izvrstna, saj je konec avgusta mariborski pesnik Borut Gombač prejel prestižno Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Vznemirljivi, odlični in resnično polnokrvni pesniški zbirki sta v zadnjem času izdala Željko Perović in Tonja Jelen. Junija smo na Grajskem trgu na tradicionalnem vsakoletnem literarnem maratonu na festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru imeli priložnost prisluhniti aktualni literarni produkciji mariborskih ustvarjalk in ustvarjalcev in izkazalo se je, da kriza, v kateri smo se znašli kot družba, ni usodno vplivala na zmožnost ustvarjalnih procesov domačih pesnic in pesnikov.

Mariborski pesniki in pesnice so po mnenju Kolmančičeve v izvrstni kondiciji, saj je »konec avgusta mariborski pesnik Borut Gombač prejel prestižno Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Vznemirljivi, odlični in resnično polnokrvni pesniški zbirki sta v zadnjem času izdala Željko Perović in Tonja Jelen. Junija smo na Grajskem trgu na tradicionalnem vsakoletnem literarnem maratonu na festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru imeli priložnost prisluhniti aktualni literarni produkciji mariborskih ustvarjalk in ustvarjalcev in izkazalo se je, da kriza, v kateri smo se znašli kot družba, ni usodno vplivala na zmožnost ustvarjalnih procesov domačih pesnic in pesnikov«.

Nina Medved poleg Matica Ačka predstavnica mlajše pesniške generacije

Med številnimi mladimi umetniki, ki so posebej dejavni na področju poezije, je potrebno posebej omeniti tudi vsestransko umetnico Nino Medved, ki je po besedah Petre Kolmančič poleg Matica Ačka predstavnica mlajše pesniške generacije, ki pa nikakor ne zaostaja za starejšimi umetniki.

V lanskem letu bila Nina Medved namreč na Slovenjgraškem festivalu mlade literature Urška razglašena za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko, ki je v preteklih dneh izdala tudi svoj pesniški prvenec Drseči svet. »Včasih je tako, da se oblikujejo generacije, obdobja, v katerih so avtorji (četudi različnih starosti) aktivni nekako sočasno, pa če sodelujejo med seboj ali ne, drugič gre bolj za posamezne ustvarjalce,« opisuje Nina Medved in dodaja, da se zdi »Maribor mesto, ki je zmeraj našlo in iznašlo svoje pesnice in pesnike. Zagotovo pa je v zadnjem obdobju pripomoglo tudi, da MKC Maribor in naše društvo aktivno razvijamo priložnosti, s pomočjo katerih se lahko nadobudni pesniki razvijajo in izčistijo svoj glas,« še poudarja Nina Medved.

Pobuda Moč besede Mestne občine Maribor

Poezija tako vedno nastaja znotraj prostora in v odgovoru na določeno dogajanje. Najsi bo v umetniku samem ali v okolju, ki ga obdaja, zato so tudi pesniške govorice zelo raznolike. »Sodobna, v jezikovnem in slogovnem smislu eksperimentalna in zahtevnejša poezija seveda ni dostopna širokim množicam. Globoka, skrbno izbrana pesniška misel pa je lahko univerzalna in ima potencial, da nagovori vsakogar,« opisuje Petra Kolmančič in poudarja, da je na odličen odziv v času epidemioloških razmer zaradi izbruha koronavirusa, ko se je v Mariboru povsem ustavilo življenje, naletela pobuda Moč besede Mestne občine Maribor, ki je s pomočjo plakatne akcije in verzov Andreja Brvarja, Erike Vouk, Nine Medved, Jana Šmarčana, Roka Vilčnika, Andreja H. Štruca, Maje Pihler – Bilbi in Toma Vebra, meščanke in meščane nagovarjala z nagovarjajočimi mislimi, kar označuje kot »resnično edinstven primer kriznega komuniciranja«.

Naše produkcije s področja videopoezije trenutno gostujejo na pesniškem festivalu v grški Tesaloniji v mestu Larisa, pripravljamo knjižno izdajo z izbrano poezijo na temo LGBTQ+ vsebin ter umetniško akcijo Poezija na mestnih ulicah, kjer smo letos povezali ustvarjalke in ustvarjalce s področja likovne umetnosti in literatur.

A odziv na poezijo ni vendarle ni tak sam po sebi, ampak je plod aktivnega delovanja na področju kot takem, saj se razvija skozi ozaveščanje ljudi, kar Kolmančičeva vrsto let uresničuje znotraj programa MKC Črka z bolj ali manj nekonvencionalnimi načini in projekti, ki pa dosežejo enoten namen večjega zavedanja o poeziji nasploh s poudarkom na ustvarjanju v mestu Maribor. »Naše produkcije s področja videopoezije trenutno gostujejo na pesniškem festivalu v grški Tesaloniji v mestu Larisa, pripravljamo knjižno izdajo z izbrano poezijo na temo LGBTQ+ vsebin ter umetniško akcijo Poezija na mestnih ulicah, kjer smo letos povezali ustvarjalke in ustvarjalce s področja likovne umetnosti in literature,« še navaja Petra Kolmančič.

Nova veja živahnega pesništva

Da v Mariboru aktivno deluje pesniška kultura opaža tudi nagrajeni pesnik Borut Gombač: »Lokal patriotizem gor ali dol – dejstvo je, da v Mariboru ta hip skupaj z vrhunskimi in večkrat nagrajenimi starimi mački, kot sta npr. z Veronikino in Jenkovo nagrado ovenčana Erika Volk in Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, ustvarja cela paleta vse prodornejših mladih ustvarjalcev. V času vseprisotnega globalizma je seveda težko definirati neke specifike mariborskih pesniških pisav, gre tudi za tako raznolike avtorje, da bi vsaka definicija delovala površno in krivično. Če bi vseeno upal tvegati, zanemariti podrobnosti in se prepustiti zgolj lastni pesniški intuiciji, bi rekel, da mariborske avtorje rad berem zaradi  izrazite ekspresivnosti, organskosti in občutka za detajl,« je pojasnil Gombač.

V času vseprisotnega globalizma je seveda težko definirati neke specifike mariborskih pesniških pisav, gre tudi za tako raznolike avtorje, da bi vsaka definicija delovala površno in krivično. Če bi vseeno upal tvegati, zanemariti podrobnosti in se prepustiti zgolj lastni pesniški intuiciji, bi rekel, da mariborske avtorje rad berem zaradi  izrazite ekspresivnosti, organskosti in občutka za detajl.

Pesniška scena je tako v Mariboru vseprisotna, živahna in aktivna, saj potekajo kontinuirani literarni dogodki, izhajajo knjige, pesmi in zbirke, ki so nato prevedene v številne tuje jezike. »Imamo uveljavljene pesniške glasove kot so Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, Erika Vouk, Danica Križanič Müller, Borut Gombač, Lidija Gačnik Gombač, vsestransko aktivne avtorice in avtorje kot so na primer Rok Vilčnik, Bojan Sedmak, Jan Šmarčan, Kristina Kočan, Zdenka Gajser, Marjan Pungartnik, Peter Andrej, Simona Kopinšek, Marija Švajncer, Petra Bauman in drugi; pa mlajšo perspektivno generacijo avtoric in avtorjev, med njimi bi izpostavila Heleno Zemljič, Denisa Škofiča, Tiborja Hrsa Pandurja in Toma Vebra,« navaja Petra Kolmančič in obenem opaža, da je v Mariboru vzniknilo novo gibanje, ki ga je obenem oblikovala tudi sama, in sicer slamovska poezija.

»Gre za žanr, ki je zaradi bolj slikovitega načina podajanja v živo izjemno privlačen mlajši generaciji. MKC Maribor je pred tremi leti v okviru Evropske mreže za poezijo v Bruslju uspešno kandidiral za izvedbo Evropskega prvenstva v slam poeziji v letošnjem letu, česar smo izjemno veseli, izvedbo nam greni le dejstvo, da si zaradi izrednih razmer nastopov najboljših slamovskih pesnic in pesnikov iz več kot dvajsetih evropskih držav ne bomo mogli ogledati v živo,« še navaja Petra Kolmančič.

Foto: MKC Maribor, Nina Medved