Na desnem bregu Drave, ob južnem robu nakupovalnega središča Europark se nahaja degradirano območje, ki vztrajno sameva (in propada) več desetletij. Gre za šest hektarov veliko površino, ki jo obdaja Nasipna ulica, nakupovalni center, ter železnica proti Ljubljani, ki se skupaj z regionalno progo proti Rušam sklene v trikotnik.
To mesto je bilo nekoč namenjeno odlaganju pepela parnih lokomotiv, v preteklosti je bila na železniškem trikotniku gramozna jama z betonarno in asfaltno bazo ter avtobusne garaže podjetja Certus, mariborska občina pa ima z železniškim trikotnikom velikopotezne načrte.
Mariborski Manhattan ideja preteklosti
Veliko območje namreč predstavlja velik potencial za naše mesto. Še pomnite Manhattan? Pa ne mislimo lokala, pa tudi predela ameriškega velemesta ne. Že v preteklosti je imela namreč Mestna občina Maribor vizijo, da bi na železniškem trikotniku zaživel nekakšen “mariborski Manhattan”, in sicer 177.000 kvadratnih metrov stanovanjskih, poslovnih, kongresnih in hotelskih površin.
Na desnem dravskem bregu je mariborska občina že preteklo desetletje sprejela izjemno ambiciozen prostorski načrt, ki je na skoraj osem hektarjev veliko zemljišče umestil ultraurbano naselje s kar 115 metrov visokim nebotičnikom.
Projekt Dravska vrata, ki so ga preimenovali v Manhattan, je nameraval izpeljati investicijski sklad Ceeref v lasti Igorja Laha (Central & Eastern Europe Real Estate Found). Ceeref je sklenil predpogodbo z gradbenim podjetjem Konstruktor, to je nakupilo vsa potrebna zemljišča med Nasipno ulico in železnico ob desnem bregu Drave ter poskrbelo za sprejetje občinskega prostorskega načrta, ki je predvideval naselje z nadstandardnimi stanovanji v 34- in 24-nadstropnih stolpnicah.
Nad projektom se je močno navduševal nekdanji mariborski župan Franc Kangler, saj bi Manhattan poleg središča takratne kulturne prestolnice poskrbel tudi za metropolitanski izgled našega mesta. A gospodarska kriza je močno zarezala v načrte in kljub prosperirajočemu projektu le-tega izbrisala z zemljevida Maribora prihodnosti.
Vzpostavljen bo tudi center vodenja za Koroško progo
Očitno pa občina na sicer spregledano območje v mestni četrti Magdalena ni pozabila, saj ima z njim velikopotezne načrte. Železniški trikotnik namreč namerava spremeniti v mobilnostno vozlišče.
Železniški trikotnik v prihodnje. Foto: RRA.
“Projekt načrtujemo skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki želi na tem območju postaviti svoj poslovni objekt in center vodenja železniškega prometa za “Koroško progo”, ki bo v naslednjih letih modernizirana in avtomatizirana,” pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.
Na tem območju si želimo vzpostaviti še mobilnostno vozlišče z novimi železniškimi postajališči, večjo površino za parkiranje osebnih vozil, avtobusna postajališča, parkirišče za avtodome, souporabo koles, souporabo avtomobilov (car-sharing).
“Mariborska občina poleg DRSI in Slovenskih železnic (ki so večinski lastniki zemljišča) za izvedbo tega projekta odpira možnost tudi različnim partnerjem. Prav tako pa se v zvezi s tem odpirajo še druge možnosti, v navezi z Ministrstvom za zdravje, saj se kot posledica širitve UKC Maribor in Medicinske fakultete pri njih povečujejo potrebe po parkirnih prostorih,” pojasnjujejo na mestni občini.
Več kot tisoč dodatnih parkirnih mest
Za koordinacijo projekta, ki bo trajal predvidoma do leta 2025, skrbi Regionalna razvojna agencija (RRA), kjer si prizadevajo za možnost parkiranja v povezavi z železniškim prometom, v prihodnje pa bi zgradili tri železniška postajališča in parkirišče Park+ Ride (P+R ) s 1400 mesti, ki bi jih namenili tudi širitvi UKC-ja in Medicinske fakultete, dopolnili pa z električnimi polnilnicami in izposojo koles.
Sicer pa v Mestni občini Maribor načrtujejo tudi preboj Ulice Pariške komune, ki bi povezal mestno četrt Tabor s Pobrežjem.
Na tak način se uporabnik do lokacije P+R parkirišča pripelje z osebnim avtomobilom, vozilo pusti na površini P+R in pot do druge lokacije, ki je prometno nasičena, nadaljuje z javnim potniškim prometom (vlak ali avtobus), kolesom ali peš.
