Vilo na Mladinski ulici, ki je danes v večinski lasti Mestne občine Maribor in v fazi celovite prenove, je dal leta 1843 kot letno primestno rezidenco zgraditi Joseph Langer, glažutar v Josipdolu. Takrat je stala sredi polja v bližini nekdanjega mestnega pokopališča. Podatke o vili Langer smo pridobili s pomočjo prispevka Helene Seražin z naslovom Vila Langer. Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor, objavljenega na spletni strani Mariborart.

Ali veste, od kod izvira ime Ljudski vrt?

Simetrično zasnovana manjša pritlična stavba z enokapno streho se je proti parku odpirala s kolonadno ložo; iz nje sta bila ob straneh vhoda v z velikimi okni zastekljeni oranžeriji, arkadni vhodi pa so vodili v veliki salon z edikulo in s simetrično razporejenimi pari stranskih sob. Južno od zgodnjeklasicistične stavbe je Langer zasadil angleški park z vijugastimi potmi ter domačimi in eksotičnimi drevesi, ki je na njegovo željo kasneje postal ena prvih javnih parkovnih površin v mestu. Glede na dimenzije in namembnost prostorov je bila vila verjetno že od začetka mišljena predvsem kot prostor za dnevni umik lastnika iz mestnega središča v naravo in za prirejanje družabnih srečanj in ne toliko za daljše bivanje v njej.

Posestvo je dobilo ime »Volks-Garten« ter se leta 1919 preimenovalo v »Ljudski vrt«. Leta 1901 so na njem uredili prva teniška igrišča, vilo pa preuredili v restavracijo in rastlinjak.

Leta 1874 je mestna občina zemljišče odkupila od Langerjeve vdove Katarine ter ga namenila za prireditve, zabave in športne dogodke.

Po prvi svetovni vojni so na parkovnih površinah vile postopno začeli urejati športna igrišča, zato je stavba izgubila svoj pomen. Po načrtih vodje mestnega gradbenega urada, Antona Černeta, so stavbo leta 1926 predelali v dnevno zavetišče za otroke; ob straneh so dodali nizka prizidka za kurilnico in pisarno, velika okna rastlinjakov, zdaj namenjenih deški in dekliški učilnici, so zaprli in vgradili manjša, v stranskih sobah pa podrli predelne stene in prostore preuredili v kuhinjo in delavnico.

Kasneje v stavbi mladinski dom

V letih 1928-31 so stavbo po načrtih Maksa Czeikeja (1879-1945), arhitekta, ki je poleg Fritza Friedrigerja dal Mariboru današnjo podobo, povečali tako, da so ji nadzidali prvo nadstropje in ji na severni strani v glavni osi dodali prizidek z dvoramnim stopniščem  in novim klasicističnim vhodom na Mladinsko ulico.

Fritz Friedriger in Maks Czeike sta ključna akterja za današnji izgled našega mesta, a velikokrat zapostavljena, predvsem zaradi časa in porekla. Oba sta namreč bila Nemca. Njun opus je izjemen, zasnovala sta številne mariborske vile, mariborsko kopališče, ter med Mariborčani in Mariborčankami znani “stari most”.

Czeike je novozgrajene dele Mladinskega doma, kot se je poslej stavba imenovala, diskretno prilagodil obstoječi stavbi tako, da je v nadstropju ponovil okna pritličja in nad ložo nadstropje zaključil s tempeljskim čelom ter s tem ohranil njen klasicističen značaj.

Foto 2: Czeikejev načrt preureditve Langerjeve vile iz leta 1928. Vir: Mariborart.si (original hrani Pokrajinski arhiv Maribor)

Po vojni leta 1951 je stavbo v upravljanje prevzelo športno društvo Branik in preuredilo notranje prostore po svojih potrebah; v pritličju je bila restavracija s plesiščem, v nadstropju pa klubski prostori. Leta 1958 so po načrtih Milana Černigoja (1912-1978) pritličje preuredili v šolo za gostinstvo, po njeni izselitvi leta 1962 pa so v vili ponovno odprli restavracijo. Trenutno je v stavbi sedež upravnih prostorov športnih društev Branik.

Pričeli s prvo fazo obnove

Vila, ki je v zadnjem času nezadržno propadala, je pred tremi leti z menjalno pogodbo s Termami Maribor prešla pod večinsko last Mestne občine Maribor. Zraven znamenite Langerjeve vile so takrat pridobili še nekdanjo Mestno restavracijo na Koroški cesti ter nekaj drugih nepremičnin in zemljišč, med njimi nekaj čez 1200 kvadratnih metrov, ki se nahajajo ob spodnji postaji sedežnice Radvanje ob Snežnem stadionu, Terme pa so občini priznale še solastništvo stavbe na Partizanski, kjer ima prostore Turističnoiformacijski center. V zameno so Terme Maribor od občine pridobile zemljišče ob hotelu Habakuk pod Pohorjem, v izmeri skoraj šest tisoč kvadratnih metrov.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je takrat poudaril, da so nepremičnine že dolgo samevale, zato je bila poteza premišljena in usmerjena v nadaljnji razvoj objekta. Po besedah Arsenoviča bi tako v prihodnje vanjo umestili športne vsebine, ki so bile že zgodovinsko povezane z vilo.

Nedavno je tako vendarle stekla obnova Langerjeve vile. V prvi fazi bo pogodbeni izvajalec opravil rušitvena dela, dokumentacija za precej dražjo drugo fazo obnove pa je še v pripravi. Celotno investicijo, težko okrog 3 milijone evrov, bo financirala Mestna občina Maribor. Obnova bo zaključena predvidoma do leta 2024.

V prihodnje  prostori MČ Koroška vrata

Prizidek, v katerem je bila nekoč bila kuhinja, so gradbinci porušili, zdaj rušijo notranje predelne stene zgodovinskega objekta, ki je v sedanji obliki zaživel pred nekaj manj kot 100 leti. V Langerjevi vili bodo po obnovi prostori Mestne četrti (MČ) Koroška vrata, manjša večnamenska dvorana, razstavni prostori, namestili bodo še dvigalo za gibalno ovirane, ob urejenem vrtu pa bodo v zgornjem nadstropju še naprej pisarne športnih zvez.

“Prvo fazo del, za katero so z izvajalcem, podjetjem Vitom d.o.o., podpisali pogodbo v vrednost cca 73 tisoč evrov, naj bi končali kmalu, za drugo pa pripravljajo projektno dokumentacijo za celovito obnovo v skladu z zahtevami zavoda za varstvo kulturne dediščine,” pojasnjujejo na mariborski občini. V sklepni fazi je predvidena obnova celotnega objekta. Objekt je potreben statične sanacije in celovite obnove. Obnova bo sledila zahtevam konservatorskega načrta, zaključena pa naj bi bila do leta 2024. Za drugi del projekta bodo izvedli novo javno naročilo za izvajalca del, dela pa naj bi opravili v roku enega leta.