Magna bo iz Hoč selila lakirnico, zaradi česar je ogroženih okoli 90 delovnih mest, čeprav bodo nekaterim delo skušali zagotoviti v svoji graški tovarni. Podjetje A&E Europe pa je napovedalo postopen umik proizvodnje sukancev iz Slovenije, s čimer bo brez dela ostalo nekaj več kot sto zaposlenih.

A razmere vendarle niso tako zaskrbljujoče, pojasnjujejo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer so nam posredovali podatke oseb, ki so se na novo prijavile v evidenco brezposelnih. Na območju Podravja je tako še vedno manjše število na novo prijavljenih brezposelnih kot v Ljubljani. V februarju 2023 se je tako v evidenco registriranih brezposelnih oseb Območne službe Ljubljana (OS Ljubljana) prijavilo skupno 1.097 brezposelnih oseb, v evidenco Območne službe Maribor (OS Maribor) pa 679 brezposelnih oseb. Med njimi se je največ oseb prijavilo v evidenco brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas (447 v OS Ljubljana, 329 v OS Maribor), ker so delo izgubile kot presežni delavci (223 v OS Ljubljana, 120 v OS Maribor), sledijo jim prijave iskalcev prve zaposlitve (131 v OS Ljubljana, 66 v OS Maribor).

Po podatkih statističnega urada je bilo konec lanskega leta v podravski regiji 131.371 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 3240 ljudi oz. 2,5 odstotka več kot leto prej. Po podatkih mariborske območne službe zavoda je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 6,1 odstotka, kar je nad povprečjem države, kjer je ta bila 5,4-odstotna. Regija se je v tem času celo približala ravni Slovenije, saj se je stopnja brezposelnosti znižala za 1,9 odstotne točke, kar je dobre pol odstotne točke več kot v državi.

V prvih dveh mesecih letos so delodajalci v regiji sporočili 4461 potreb po delovnih mestih. Med temi je bilo največ povpraševanja po varilcih, delavcih za preprosta dela, elektroinštalaterjih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih ter voznikih težkih tovornjakov in natakarjih.

Na Zavodu za zaposlovanje ostajajo optimistični

Kot je za STA povedal direktor mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernard Memon, je prepričan, da so ljudje, ki bodo izgubili delo v omenjenih podjetjih, zagotovo lahko optimistični, ker se je precej velikih in srednje velikih podjetij že ob najavi obrnilo na zavod in so izkazala resen interes za delavce teh podjetij. Za zdaj še niti ni jasno, koliko jih bo v Magni sploh ostalo brez dela, saj trenutno še potekajo notranji postopki in pogovori s predstavniki sindikata, z zaposlenimi pa opravljajo tudi razgovore za morebitno selitev na delo v graško tovarno.

Če se bo izkazalo za potrebno, kar je odvisno tudi od dejanskega števila ljudi, ki bodo ostali brez dela, bodo tako za Magno kot za A&E Europe organizirali skupinsko prijavljanje v evidenco ter posredovanje vseh potrebnih informacij in zagotavljanje denarnih nadomestil, ki jim pripadajo.

“Že zdaj posamezne stike zainteresiranih delodajalcev posredujemo Magni, verjetno pa bomo organizirali tudi karierni sejem, ki bo zelo specifično naravnan na delavce, ki večinoma prihajajo iz ličarske dejavnosti,” je za STA povedal Memon.

Ne glede na prejšnji “črni teden” pa so po besedah Memona trenutne razmere na trgu dela v regiji stabilne, saj je še vedno mesečno zaznati rahle padce števila brezposelnih. Iz obdobja prvega vala epidemije v marcu 2020 so na območju mariborske območne službe znižali število iskalcev zaposlitev za okoli 5000, je za STA dejal direktor zavoda.

Tako kot vselej, je tudi v času energetske krize in draginje zanje ključen in relevanten podatek napovednik o potrebah po delavcih, ki jim ga dvakrat letno pošljejo delodajalci. Tudi s tega vidika so napovedi delodajalcev ne glede na razmere še vedno zelo optimistične. Še vedno namreč napovedujejo 3,8-odstotno rast števila zaposlenih, kar je tudi opazno nad državnim povprečjem, hkrati pa pričakujejo kar nekaj težav z iskanjem primernega kadra.

V veljavi dva interventna ukrepa za ohranitev delovnih mest

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec pa so sporočili, da jih vsaka napoved odpuščanja delavk in delavcev seveda skrbi, in da je na trgu dela tudi več ukrepov. Trenutno sta v veljavi dva interventna ukrepa za ohranitev delovnih mest, in sicer subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in delno povračilo nadomestila za čas čakanja na delo od doma.

Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa velja do 31. 3. 2023, medtem ko ukrep delnega povračila nadomestila za čas čakanja na delo doma velja do 30. junija 2023. Pri obeh ukrepih je osnovni predpogoj za pridobitev pomoči upravičenost do pomoči za gospodarstvo, ki izhaja iz naslova izjemnih povišanj cen energentov. Poleg že omenjenih ukrepov pa ima Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostavljen celoten sistem aktivne politike zaposlovanja, ki ob rednem spremljanju stanja na trgu dela naslavlja tudi vsakokratne anomalije na trgu dela.

V primeru socialne stiske, posamezniki in njihove družine lahko zaprosijo tudi za nekatere socialne transferje.

Kar zadeva reševanje socialnih stisk odpuščenih delavcev, na ministrstvu poudarjajo, da s prijavo v evidenco brezposelna oseba dobi vse pravice, ki izhajajo iz statusa iskalca zaposlitve oziroma brezposelne osebe (med njimi tudi pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost zaradi izgube zaposlitve). V primeru socialne stiske, posamezniki in njihove družine lahko zaprosijo tudi za nekatere socialne transferje, ki so se s 1. marcem tudi zvišali (uskladili) za več kot 10 odstotkov.