Stanovalci taborske soseske “Bumerang”, predelu blokov okoli Celjske, Framske, Frankolovske in Jedličkove, v širšem smislu tudi Focheve in Aljaževe ulice, se že vrsto let soočajo s številnimi težavami. Mariborska občina je z njihovo situacijo seznanjena, stanovalci pa si želijo pogovora s pristojnimi, ki bi prisluhnili tudi njihovim predlogom.

Parkirišč premalo za vse stanovalce

Na sestanku z nadzornim odbor etažnih lastnikov stanovanj v stolpnicah na Celjski in Frankolovski ulici na Taboru smo izvedeli, da njihove težave trajajo že vrsto let. Stanovalci se soočajo z velikim pomanjkanjem parkirišč, zato svoje avtomobile puščajo, kjer je to mogoče, tudi v parku na sredi soseske.

Stanovalci avtomobile puščajo povsod, kjer je to mogoče. Tudi v parku.

V bližini soseske je vrtec Jožice Flander in Osnovna šola Angela Besednjaka, zato tudi starši otrok, ki obiskujejo šolo in vrtec, puščajo avtomobile v soseski. Velikokrat se zgodi tudi, da zaposleni, ki se na delo odpravijo v mestno središče svoje avtomobile brezplačno pustijo kar v “Bumerangu”. Čez cesto pa drugačna slika, na Ljubljanski ulici so medtem med bloki urejene zapornice, stanovalci pa so se prometnemu kaosu uspeli izogniti.

Poleg pomanjkanja parkirišč pa je tudi cesta, ki vodi skozi “bumerang” vdrta, dotrajana in večkrat deloma sanirana.

Ozka cesta, ki poteka mimo vseh treh stolpnic in je namenjena bolj ali manj prevozu stanovalcev do njihovih vhodov, pa je po besedah stanovalcev tudi ena bolj obremenjenih cest, ki jo uporabljajo za tranzitni promet.

Cesta mimo stolpnic je dotrajana in močno obremenjena, vendar prvotno ni bila načrtovana za promet.

Največja težava je v tem, da ima poštna poslovalnica vhod na Framski ulici, zato je ves promet usmerjen mimo naših stolpnic,” povedo etažni lastniki.

Regentova ulica je bila prej tudi prehodna, potem pa so jo zaprli, ker so se tam stanovalci začeli pritoževati, zakaj mora biti tranzitna. Stanovalci, ki tukaj stanujemo, si prav tako želimo, da bi bil promet omogočen samo za nas, ne pa za tranzitni promet in reševanje pošte.

Dvorišče in okolica parka med bloki, ki je že tako večino časa prenatrpana z avtomobili, je prav zaradi dostopa do pošte zelo prometna. Stranke tam puščajo avtomobile, večkrat se zgodi tudi, da po dotrajani cesti med avtomobili vozijo tovornjaki in vsa ostala dostavna vozila v obe smeri. “Uradni vhod v pošto bi bil vsekakor smiseln z Aljaževe ulice. Tako bi razbremenili Framsko in Frankolovsko ulico, promet je tam dvosmeren, cesta je širša, hkrati je navezava tudi na Cesto proletarskih brigad, Titovo in Ljubljansko ulico,” pove eden od etažnih lastnikov

Preobremenjena cesta, ki sploh ni vpisana v zemljiško knjigo

A da je zadeva še bolj komplicirana, v primeru izredno obremenjene ceste mimo vseh treh stolpnic ne gre za cesto, temveč za funkcionalno zemljišče.

Povedano drugače, cesta, kratko malo rečeno, ne obstaja, saj ni vpisana v zemljiško knjigo.

Prehod oziroma cesta med obema stolpnicama je bil prvotno namenjen za gradnjo stolpnice. Kasneje je cesta ostala, da so imeli oficirji JLA, ki so stanovali v tej stolpnici, krajšo pot do vojašnice. Ker je cesta ostala v rabi s strani stanovalcev, je tako tudi ostalo, vendar ni vpisana v zemljiško knjigo. Prvotno je bilo namreč načrtovano, da bi imela vsaka stolpnica okrog objekta funkcionalno zemljišče oziroma zelenico, a do tega ni prišlo.

Dva avtomobila se na tej cesti ne moreta srečati. Sicer pa je to tudi logično, saj ne gre za prometno površino, tudi v načrtih ni bila cesta, ampak bi morala biti tukaj zelenica. Sedaj pa na tem mestu poteka tranzitni promet, kjer redno vozijo tovornjaki,” razlagajo etažni lastniki.

Uredili svoje parkirišče in si nakopali gnev sosedov

Da bi vsaj deloma rešili težave s pomanjkanjem parkirišč, s katerimi se soočajo znotraj celotne soseske, so stanovalci stolpnice na Celjski ulici 9 pred desetimi leti pričeli z urejanjem funkcionalnega zemljišča okrog stavbe.

Tako so stanovalci Celjske ulice 9 uredili svoje funkcionalno zemljišče in nanj umestili parkirne prostore.

Mestna občina Maribor jim je takrat zagotovila, da bodo uredili komunalno infrastrukturo in uredili prometni režim, vendar do tega ni prišlo. “Sedem let so trajali sodni postopki, da je bilo naše zemljišče pravno določeno kot funkcionalno. Septembra lani smo tako po prejeti pravnomočni odločitvi sodišča postavili jahače in natančno odmerili parkirne prostore ter jih ogradili s količki, da bi zavarovali naše avtomobile, zato pa smo si nakopali gnev sostanovalcev, ki mislijo, da smo z ureditvijo naših parkirnih prostorov odvzeli nekaj njihovega,” povedo stanovalci. Čez nekaj dni jih je presenetil inšpekcijski nadzor.

Količke so odstranili in jih nadomestili s talnimi ovirami.

Inšpektor medobčinskega inšpektorata je 27. avgusta opravil inšpekcijski pregled in odredil odstranitev količkov, ti so bili odstranjeni nekaj dni kasneje. Zoper upravnika bloka, podjetje Bam upravljanje, pa je uvedel prekrškovni postopek. Stanovalci so nato na Mestno občino Maribor podali vlogo za pridobitev soglasja za namestitev jahačev v varovalnem pasu občinske ceste, količke pa nadomestili s talnimi ovirami.

Občina sicer prometne težave v soseski rešuje že precej dolgo. Pred desetimi leti so namreč stanovalcem zagotovili, da bo mimo stanovanjskim blokov potekala enosmerna cesta, ob cesti pa naj bi uredili vzdolžna parkirišča. Iz nadzornega odbora etažnih lastnikov so nato poizvedovali, kako napreduje projekt, vendar ta vse do danes ni bil realiziran. Stanovalce je obenem razburil odziv občinskega referenta, ki se ukvarja s težavami v omenjeni soseski, saj jim je svetoval, naj si v izogib težav najamejo garaže. 

Občinskega referenta ni zanimalo, kje parkiramo, ampak nam je predlagal, naj si najamemo garaže ali pa parkiramo na obrobju mesta in se domov vozimo z avtobusom. To je nespoštljiv in poniževalen odnos s strani občine,” so razburjeni etažni lastniki.

Še vedno čakajo na razgrnitev obljubljenega projekta

Da je na območju Celjske, Framske in Frankolovske treba urediti parkirišča so opozorili tudi mariborskega župana Sašo Arsenovića ob njegovem obisku Mestne četrti Tabor. Župan je takrat dejal, da bodo strokovne službe občine nemudoma pristopile k iskanju rešitev za problem parkiranja v soseski Bumerang, in napovedal celovito idejno zasnovo prometa in parkiranja na tem območju. Po poročanju Večera mariborska občina načrtuje celovito obnovo oziroma prometno ureditev kareja Ljubljanska-Focheva-Ulica Pariške komune-Aljaževa. 15. oktobra 2021 se je iztekel rok za izdelavo projektne dokumentacije, izvedba del pa je predvidena v letu 2022.

Po besedah članov nadzornega odbora, je bilo stanovalcem s strani občinskega referenta zagotovljeno, da je zagotovljenih potrebnih 800.000 evrov, počakati pa bi bilo treba samo še na razgrnitev, ki naj bi sledila še pred iztekom leta 2021.

Čakali smo na razgrnitev prostorskega načrta, konec novembra pa smo opazili geodete, ki so komaj opravljali meritve na tem območju, kar pomeni, da ni bila pripravljena nobena dokumentacija. 15. decembra je bil na parkirišču predstavnik podjetja, ki nam je povedal, da za občino pripravljajo dve različici projekta. Projekt je praktično še v povojih. Zakaj so se nam zlagali? Niso nas pripravljeni niti poslušati. Mar res nismo vredni toliko, da bi nam uredili teh nekaj deset metrov ceste,” so ogorčeni stanovalci.

Glede občinskih načrtov je bila objava tudi v januarskem glasilu MČ Tabor. V Poročilu komisije za komunalo, promet in urejanje prostora MČ Tabor je tako navedeno, da “je idejna zasnova za pridobitev projektne dokumentacije Frankolovska, Celjska in Framska v izvedbi”, natančni podatki o projektu pa niso navedeni.

Stanovalci zato aktivno spremljajo aktivnosti občine za ureditev omenjene problematike, saj imajo tudi sami nekaj predlogov, ki jih želijo predstaviti odgovornim na občini.

Na sestanku, kjer bi bil navzoč odgovorni predstavnik občine in predstavnik vsakega bloka, bi podali naše predloge glede parkiranja, infrastrukture in ureditve zelene površine, saj smatramo, da to lahko ugodno rešimo skupaj.

Vzdolžna parkirišča se nam ne zdijo smiselna, saj bomo tako izgubili veliko parkirnih prostorov. Tukaj je približno 300 avtomobilov, po prenovi pa bi pridobili 30 parkirišč. V primeru, da bo parkiranje v parku onemogočeno, spet ne bomo imeli kje parkirati. Predlagamo, da bi pod parkom naredili garaže in uredili spremembo namembnosti. Ves čas pa nam prigovarjajo, da bi morali vedeti problematiko, ko smo se vselili sem, da torej tukaj ni parkirnih mest,” razlagajo stanovalci.

Cesta nujno potrebuje preplastitev.

Tudi toplovod potreben prenove

Ker imajo težave z iskanjem prostih parkirnih mest tudi stanovalci preostalih stolpnic, si želijo tudi oni urediti funkcionalna zemljišča okrog stavb. “Poklicali smo geodeta, a nam je razložil, da moramo sprva počakati na občinske načrte. Teh pa ni, zato zadeva stoji,” razlagajo stanovalci stolpnic na Celjski in Frankolovski ulici.

A pomanjkanje parkirišč v eni najstarejših mariborskih sosesk ni edino, kar bi bilo potrebno urediti. Na Mestni občini Maribor so ob obisku župana zagotovili, da bodo uredili tudi potrebne napeljave, vendar ni bilo dorečeno, kaj natančno bo prenova zajemala. “Iskali smo ponudnika optike, ker celotna soseska nima optične napeljave. Na Telekomu, kjer smo prosili za ponudbo, so prvič slišali, da so dela načrtovana v tej soseski. Pripravljeni so financirati svoj delež in hkrati, ko bi izvajali ostala gradbena dela, uredili tudi optične povezave. Strah nas je, da bodo delavci s strani občine kar naenkrat prišli in začeli z deli, a ne bo urejeno vse,” pripovedujejo etažni lastniki.

Dotrajan je tudi toplovod. Napeljava namreč poteka mimo blokov in se k njim vrača, kar mesečno pomeni velike izgube, sistem pa je zastarel, kar v primeru sanacij med kurilno sezono pomeni še dodatne stroške za stanovalce. 

Sprva je bilo za celotno investicijo v sosesko skupaj s prometno in komunalno ureditvijo rezerviranih 800 tisočakov, lani so izvedeli da je sredstev polovico manj, z deli pa naj bi, po besedah občinskega referenta, začeli šele leta 2023. Takrat naj bi sanacija zajela še toplovod.

Decembra lani smo tako s strani referenta izvedeli, da je za nas rezerviranih samo še 400 tisočakov, a da tudi tega ne more trditi z gotovostjo. Kako, da ne? Dela tukaj so načrtovana že vrsto let. Kam je izginila polovica predvidenih sredstev?” so razburjeni stanovalci.

Drugi stanovalci rešujejo zadeve “po svoje”

Stanovalci stolpnice na Celjski ulici so vsaj deloma rešili svoje težave s parkirnimi prostori, a so si nakopali gnev sosedov. Ljudje so prepričani, da namreč njihovi parkirni prostori segajo izven funkcionalnega zemljišča na dvosmerno cesto. Zaradi urejenega parkirišča okrog stolpnice na Celjski ulici 9 so tako tamkajšnji stanovalci mnenja, da so samo poslabšali celotno stanje v soseski, ki je že tako prenatrpana z avtomobili.

V tem delu mesta je namreč 1109 stanovanj, od garsonjer do trisobnih, v njih pa živi okoli 2600 ljudi.

Stanovalci zato puščajo svoje avtomobile na cesti pred bloki, mestni redarji pa na tem mestu pišejo kazni. Stanovalci bloka na Celjski ulici 12 so tako denimo zaprli svoje parkirišče za blokom z zapornico, vendar bi moralo parkirišče pripadati tudi sosednjemu bloku, ki pa v zapornico ni hotel investirati. Sedaj je zapornica postavljena, stanovalci sosednjega bloka pa so samovoljno posekali živo mejo in si uredili parkirišče pred svojim blokom.

Stanovalci Celjske ulice 12 so za blokom postavili zapornico.

Tudi sosedom je pripadalo parkirišče za blokom, vendar niso investirali v zapornico. Parkirišče so si uredili pred blokom in samovoljno posekali živo mejo.

Zaradi številnih avtomobilov na ozki cesti pa je vprašljiva tudi varnost. “Da je težava še večja, so nam v križišču postavili še ekološki otok, mimo katerega se ne vidi. Na tem mestu je že večkrat prišlo do prometnih nesreč,” pripovedujejo stanovalci, ki so mnenja, da bi bila začetna rešitev že postavitev znaka za območje umirjenega prometa znotraj soseske, preden občina dokončno uredi problematiko.

Zaradi ekološkega otoka je pogled na cesto otežen.

Avtomobili so v Bumerangu parkirani tudi na cesti in ovirajo promet.

Mariborski župan se je sicer v preteklem letu med sestanki na sedežih mestnih četrti in krajevnih skupnosti seznanil s težavami stanovalcev, ponovno pa naj bi jih obiskal 22. januarja, kot so poročali številni lokalni mediji. “Tukaj ga ni bilo. Preverili smo tudi na sedežu mestne četrti, kjer so nam pojasnili, da z občine niso bili na obisku. Skupaj naj bi preverili, kako napredujejo projekti, a k nam ni bilo nikogar,” še dodajo etažni lastniki.

Za odgovore smo prosili tudi pristojne na Mestni občini Maribor.