Potem ko je bil občinski prostorski načrt (OPN) v Mestni občini Maribor nazadnje sprejet leta 2001, je temeljni dokument občine, s katerim so določene smernice njenega prostorskega razvoja, ponovno pred sprejetjem. Vsaj tako predvideva aktualna mestna oblast, ki je sprejemanje temeljnega akta umestila na zadnjo sejo mestnega sveta. Ne le da je predlog naletel na burne odzive, nanj so občani podali kar 600 pripomb. Med njimi jih je bilo največ prav na predvidene pozidave v Bresternici, pa stolpnico ob Gosposvetski in prometno ureditev na Pobrežju in še bi lahko naštevali.

Da je postopek sprejemanja predloga novega OPN Mestne občine Maribor zaradi številnih pomanjkljivosti treba vrniti na začetek, menijo v Stranki mladih – Zeleni Evrope, v mariborski SD so županu celo žugali z referendumom.

Za pripravo utemeljenega OPN potrebne strokovne podlage

Na osnovi sprejetega OPN lahko kasneje občina namreč izdaja in načrtuje lokalne prostorske ureditve, torej občinske podrobne prostorske načrte (OPPN) in nenazadnje določa tudi pogoje za poseganje v prostor občine. Med drugim določa območja poselitve, kmetijska in posebna zaščitena območja, postavitev gospodarske javne infrastrukture in prometno ureditev.

Uroš Razpet, vir: Plan B

“Smatram, da je OPN najpomembnejši dokument vsake občine. Namenjen je planiranju rabe prostora in s tem usmerjanju razvoja in ustvarjanju pogojev za dejavnosti, ki si jih neko okolje (v tem primeru mesto) želi,” razlaga Uroš Razpet, nekdanji župan občine Ruše, sicer pa priznan mariborski arhitekt, ki smo ga vprašali za mnenje o aktualni situaciji v zvezi s sprejemanjem OPN. Svoje pomisleke je sicer večkrat predstavil tudi predstavnikom aktualne mestne oblasti, aktivno pa je sodeloval pri številnih projektih, med drugim tudi pri projektiranju Dravske promenade in pripravi načrtov za obnovo kopališča Mariborski otok.

Za pripravo dobrega OPN je potreben predvsem dober zajem podatkov in analiza le teh. “Temu delu OPN običajno rečemo strokovne podlage. Na podlagi takšne analize lahko kasneje po posameznih področjih predvidimo smiselne ukrepe in na nek način predvidimo kam bomo mesto v bodoče peljali,” razlaga Razpet.

Tako pomembnih političnih odločitev se na zadnji seji ne sprejema. To ni higienično in politično kulturno.

Po mnenju Razpeta je težava pri sprejemanju trenutnega OPN pomanjkanje novih in obenem dotrajanost strokovnih podlag za OPN, ki so iz leta 1990 in 1991. “Naša zakonodaja narekuje, da morajo občine v določenem času sprejeti OPN. Ker ga mariborska občina v teh rokih, ki so se večkrat podaljšali, ni sprejela, smo sedaj eni redkih, ki ga nimamo. Imam občutek, da želi aktualna oblast nekako na hitro sprejeti OPN in ponovno uporabiti stare strokovne podlage, da bi lahko na silo sprejeli novi OPN. A za kaj takega je nekaj mesecev pred iztekom mandata absolutno premalo časa,” še pravi Razpet. Pomanjkljivost aktualnega OPN je tako predvsem, da trenutno zaradi zakonodaje ni več uporaben in da je predvsem popolnoma “out of date” (ni aktualen, op.a.).

Da je trajalo kar dvajset let od sprejetja starega OPN do novega, ko se je vmes menjalo že več garnitur mestne oblasti, med drugim pa se je podoba mesta in struktura prebivalstva korenito spremenila, pa je dokaz, da “mariborska občina nima sposobnega vodstva, da bi razumelo pomembnost in nujnost takšnega dokumenta za bodočnost mesta. Na žalost očitno ugotavljamo, da se s trenutnim vodstvom, glede na način sprejemanja OPN, ni prav nič spremenilo,” pravi Razpet.

Mestu najprej vizijo, šele potem OPN

Kot razlaga naš sogovornik, je ključna pri sprejemanju tako pomembnega akta predvsem vizija, kaj mesto bo. Te pa po njegovem mnenju še kako primanjkuje, ne glede na to, da župan Saša Arsenovič večkrat poudarja o viziji in razvoju mesta. “Res je, veliko projektov je bilo izvedenih in veliko narejenega, a treba je dodati, da je veliko projektov nepremišljeno umeščenih v prostor. Najprej bi morali vedeti, kakšno mesto želi biti Maribor, kaj je naša prihodnost in vizija razvoja, šele nato bi temu prilagodili OPN, ki bi tej viziji sledil in jo uresničeval,” dodaja Razpet.

Smisel OPN-ja je, da vsak Mariborčan in Mariborčanka ve, kaj je vizija našega mesta in v kakšno smer se mesto razvija. OPN je nekakšen eksperiment, njegove učinke je treba dolgoročno opazovati in po potrebi ukrepati.

Pri oblikovanju OPN je tako nujno potreben dialog s čim več deležniki v mestu. vidi posebno vlogo mariborske univerze, saj je Maribor nenazadnje univerzitetno mesto. Med njimi “Občinski prostorski načrt je seveda nujno sprejeti, saj tako določiš bodoči razvoj mesta. Nujno za kvalitetno pripravo takšnega dokumenta je čim večja vključitev vseh dejavnikov. Obvezno je potrebni zajeti interese in plane posameznih “skupin” v mestu. Zagotovo bi najprej morala vzpostaviti kvaliteten dialog z Univerzo v Mariboru. Kot univerzitetno mesto imamo prednost tega, da nam v predavalnicah po fakultetah vsak dan sedi na stotine vrhunskih mladih možganov, ki jih nihče ne vpraša kakšna bi morala biti “njihova” bodočnost. Prav tako, kolikor slišim, se v predlogu OPN sploh ne upošteva prostorskih načrtov Univerze, ki ima znotraj svojih programov celo oddelek za arhitekturo,” razlaga Razpet.

Brez tega, da “smo sposobni aktivirati potenciale pametnih ljudi v mestu“, mesto po njegovem mnenju zagotovo nima perspektive. Dodatno so tukaj še ostali deležniki: gospodarstvo, kultura, šport, socialno varstvo, komunala, šolstvo, predšolska vzgoja, civilna sfera… Mnogo je tega, kar zagotavlja življenje v mestu in mu z raznoraznimi dejavnostmi daje utrip. “Nujno pa je, da za vse to razumeš in s tem mesto in njegov karakter,” še dodaja.

Sporna tudi prometna ureditev

Najbolj pereča je prav trenutna prometna ureditev v mestu, ki razburja javnost in za katero se zdi, da ne vodi k enotnemu cilju. Glavni trg s Koroško je zaprt za promet, kmalu bo tako tudi na Lentu, zaradi številnih gradbišč pa nastaja gneča. Po mnenju Razpeta gre za dodaten dokaz nestrokovnih preveritev, ali je takšna prometna ureditev za Maribor smotrna in nenazadnje sploh izvedljiva. “Glede na lastne izkušnje predvsem smatram, da je načrt, v kolikor sploh obstaja, nestrokoven in gre bolj za neko trmoglavo dokazovanje svojega prav, kot pa za strokovno, z analizami podprto debato na osnovi katere bi lahko prišli do čim bolj kvalitetne rešitve prometa v mestu. Trenutno prometna ureditev bolj ustreza obiskovalcu mesta, kot pa meščanu. To je po mojem skromnem mnenju kar težava,” pravi Razpet.

Po njegovem mnenju gre trenutno razvoj Maribora v smeri nekakšnega turističnega mesta, ko pa je štajerska prestolnica vse prej kot to. “Z ustvarjanjem številnih peš con in zapiranjem jedra gremo v smeri turističnega mesta, a mislim, da smo vse prej kot to, saj večina prebivalstva ne živi od turizma. Nimamo pa recimo industrijskih površin, čeprav smo močno industrijsko zaznamovana kultura in bi na podlagi tega lahko dobili tudi investitorje,” dodaja Razpet. Kot primer reševanja prometne ureditve je predstavil konkretno prakso za časa svojega mandata.

Ob svojem županovanju v Rušah smo se na primer lotili urejanja občinskih cest. Vzeli smo kataster cest v občini in ceste označili z ocenami od 1-5 (nezadostno – odlično). Najprej smo začeli urejati 1, zatem 2 itd. Torej odločili smo se, da urejamo po kriteriju najprej tisto, kar je najbolj nujno, in ne tisto, kaj bi si želel župan. Naj vam povem, da ob koncu mandata nismo več imeli ceste z oceno manj kot 3.

Zadeve tako pogosto naletijo na neodobravanja ali pa zaradi neizvedljivosti ostanejo narejene “napol”. Na določenih predelih mesta tako ni jasno kakšna bo prometna ureditev, kaj šele načrti za pozidave in medtem ko Razpet opaža, da mestu generalno gledano primanjkuje vizije, v katero smer naj se razvija in kako bo dejansko izgledalo, na drugih predelih obstajajo natančno določeni načrti, kakšne pozidave so tam predvidene. Prav to se je zgodilo tudi na območju Gosposvetske, kjer je predvidena sporna 18-nadstropna stolpnica. “Smatram, da predvsem za to ker na posameznih delih v mestu predlagan OPN uvaja precejšnje “novosti”. Pojavljajo se precej intenzivne pozidave na posameznih točkah, ki so ljudem moteče, na nekaterih točkah pa tudi zelo korenito posegajo v način trenutnega življenja v mestu. Če tega z meščani nisi uskladil, je precej logično, da so nastale težave,” pravi Razpet.