V uredništvo smo prejeli pismo bralca, v katerem navaja, da je stanje v enem od stanovanjskih blokov na Smetanovi ulici v Mariboru nevzdržno. Kot navaja, se stanovalci večstanovanjske stavbe soočajo s težavami, ki pa jih povzroča eden od etažnih lastnikov. “Iz stanovanja se tudi pri zaprtih vratih širi neznosen vonj. Vrata v stanovanje so porumenela in umazana, na oknih pa ima kartone, zato je jasno, da očitno ne more zračiti stanovanja. Nočem vedeti, kaj je v notranjosti,” navaja bralec.

Poskusili s pogovorom, sedaj za vrata zatikajo dišave za avtomobile

Kot še pove, so lastnika stanovanja seznanili s težavo, a te ni odpravil. Sedaj se stika s sosedi izogiba. “Najprej smo poskusili s pogovorom, a ker to ni zaleglo, smo pričeli z obešanjem dišav za avtomobile na njegova vrata. Na vratih je tako polno smrečic, a nič ne pomaga,” navaja bralec.

Obenem izpostavlja tudi, da se sosed težav očitno zaveda, saj stanovanje zrači, ko sosedov “domnevno” ni na hodniku. “Sicer se nas izogiba v velikem loku. Odhaja in prihaja, da ga ne vidimo. Proti večeru pa počaka, da se ugasne luč na hodniku in se prepriča, da nikogar ni, nato pa zrači stanovanje na hodnik,” je ogorčen bralec. Glede težave so seznanili upravitelja, a ta, več kot da je dotičnega soseda opozoril na neljubo situacijo, ni storil.

Predstavljajte si, da živite v takšnem bloku in dobite obisk. Žalostno je, da sedaj mi pazimo, da vrata v naša stanovanja ne ostanejo odprta in da jih čimprej zapremo, ko nekdo stopi skoznje, namesto, da bi odpravili pravi vir smradu.

A podobne težave nikakor niso novost. V večstanovanjskih stavbah, kjer si dom pod eno streho deli več ljudi, gre za načelo sloge in prilagajanja. Ob tem pa se hitro zgodi, da kateri izmed stanujočih pozabi, da v stavbi ne živi sam, ampak s kopico sosedov, ki pa nimajo istih potreb in navad kot on. Poleg hrupa, ki je eden najbolj pogostih motečih faktorjev, je smrad prav gotovo eden izmed njih.

Predpisov, ki bi urejali problematiko smradu, ni

Nemalo primerov je, ko sosedje neprijeten vonj po hrani namesto skozi okna puščajo kar na hodnik. Pogosto pa pride do spora med sosedi zaradi cigaretnega dima, ki prihaja iz sosednjega stanovanja ali balkona. V tem primeru so kadilci mnenja, da lahko v svojem stanovanju počnejo, kar hočejo, nekadilci pa poleg neprijetnih vonjav menijo tudi, da gre za obliko ogrožanja, saj cigaretni dim slabo vpliva na človeško telo. Kadilec ima seveda v svojem stanovanju pravico delati, kar hoče, a se ta konča, ko z njenim izkoriščanjem posega v pravico drugih – do čistega in zdravega okolja ter do mirnega bivanja v lastnem stanovanju.

V Litvi je bila leta 2020 uzakonjena prepoved kajenja na balkonih večstanovanjskih hiš, če bo to motilo vsaj enega soseda. Litovski parlament je prepoved kajenja na balkonih od leta 2014 obravnaval že večkrat, a so jo poslanci predhodno vedno zavrnili. Tudi pri nas se je pojavilo več predlogov vladi s strani državljanov, da bi uzakonila prepoved kajenja v večstanovanjskih stavbah, a takšna prepoved zaenkrat ni v veljavi.

Na Inšpekciji za okolje in naravo pojasnjujejo, da v Sloveniji nimamo posebnih predpisov, ki bi urejali izključno problematiko smradu: “Najbolje bi bilo, da bi zadevo rešila stanovalca med seboj ali pa s pomočjo upravitelja stavbe,” sporočajo. Obenem dodajajo, da je sicer pojem, katere vonjave so “prekomerne” ali moteče, izmuzljiv, saj različne osebe motijo različne vonjave.

Pristojni inšpektor za okolje lahko izda kazen lastnika ali uporabniku stanovanja, če ima za to določeno pravno podlago, ki pa je v primeru prekomernega smradu nima.

Sicer pa okoljski inšpektorji nimajo vstopa v zasebne prostore, če lastnik oziroma uporabnik stanovanja temu nasprotuje: “Če mora inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pregledati posamezne prostore v stanovanju, pa temu lastnik oziroma uporabnik nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča,” pojasnjujejo. Pristojni inšpektor za okolje kaznuje inšpekcijskega zavezanca, ki je lahko lastnik ali druga oseba, če ima za to določeno pravno podlago, ki pa je v primeru prekomernega smradu nima, so še pojasnili. Inšpektor glede smradu lahko ukrepa le v primeru, ko gre za nadzor veljavnih okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih potrebujejo pravni subjekti oziroma določeni objekti. V tem primeru lahko izda ukrep o zmanjšanju ali preprečitivi smradu.

V stanovanju imate pravico početi, kar želite, a to ne sme posegati v pravice drugih

V primeru, kot ga navaja bralec, lahko pomaga pogovor, a ta velikokrat ne zaleže, kot je navedel v pismu. V tem primeru lahko zoper soseda vložite tožbo na pristojno sodišče, kjer pa boste morali dokazati, da gre za kršitev odločbe zakona, ki se nanaša na medsosedske odnose. Stvarnopravni zakonik v svojem 73. členu takšno motnjo obravnava kot prepoved medsebojnega vznemirjanja in določa, da sosedje svojega stanovanja ne smejo uporabljati na način, da bi kogarkoli vznemirjali ali mu povzročali škodo. 75. člen zakonika pa se nanaša na prepovedane emisije. Hkrati predpostavlja, da mora sosed odpraviti vzroke dejanja in dejanja sama, ki vam otežujejo uporabo vašega stanovanja.

V skrajnem primeru je možno zaradi kršitve sprožiti spor na sodišču, ki lahko prepove nadaljnja moteča ravnanja.

Poleg omenjenih členov se lahko stanovalci sklicujejo tudi na pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki jo morajo skleniti etažni lastniki. Med formalne možnosti, s katerimi določamo medsosedske odnose, namreč sodita pogodba o medsebojnih razmerjih in hišni red stavbe. Pogodba ureja medsebojna razmerja med etažnimi lastniki. Vsakemu od njih zagotavlja pogoje za mirno uživanje lastnine na način, ki ustreza namenu stavbe kot celote. Naslednja možnost določitve pravil sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi, je tudi sprejetje hišnega reda stavbe, v katerem so natančno določena ravnanja, ki so lahko za sosede moteča. Stanovanjski zakon (SZ-1) v 27. členu predvideva, da ga lahko etažni lastniki sprejmejo z več kot polovico solastniških deležev. Prepoved določenih nezaželenih ravnanj pred in v zasebnih objektih tako lahko lastniki stanovanj uredijo sami v hišnem redu in na ta način določijo pravila, ki bodo veljala za njihovo stavbo.

Stanovanjska zakonodaja pa sicer nikjer ne navaja temeljnih pravil sosedskega sožitja, kar dejansko pomeni, da ni določeno, česa stanovalci ne smejo vnesti v hišni red stavbe. Kljub temu hišni red ne sme vsebovati večjih omejitev pri uporabi osebne lastnine in skupnih prostorov, tako da nekatera opravila niso prepovedana, ampak le časovno omejena.