Za gradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo, za kar je v zadnjih letih veliko zanimanja, investitorji najprej od elektrodistributerja potrebujejo soglasje za priključitev. Znano je, da se na tem področju pojavljajo veliki zaostanki, zato smo pri Elektru Maribor preverili, kakšno je trenutno stanje. Predsednik uprave Elektra Maribor Jože Hebar, univ. dipl. inž. el., pravi, da področje izdajanja soglasij in priključevanja sončnih elektrarn z vidika zanesljivega delovanja elektro distribucijskega omrežja predstavlja za družbo poseben izziv. Omrežje namreč v preteklosti ni bilo zgrajeno za priključevanje takega števila sončnih elektrarn. V nadaljevanju je Hebar odgovoril še na nekatera druga aktualna vprašanja.

Kakšno je danes stanje na področju izdaje soglasij za sončne elektrarne?

Število izdanih soglasij je vedno višje (samo v prvi polovici letošnjega leta smo izdali približno toliko soglasij, kot smo jih izdali v celem letu 2020), na naše omrežje pa smo v prvi polovici letošnjega leta priklopili več sončnih elektrarn kot v celem letu 2021. To je družba uspela doseči z organizacijskimi spremembami pri delovanju strokovnih služb in s strokovnim in dostikrat tudi nadurnim delom strokovnih delavcev na področju izdaje soglasij. Ekipa je dodatno okrepljena s študenti. Res pa je, da je v letošnjem letu čedalje več zavrnjenih soglasij za priključitev (približno 8 odstotkov glede na število vlog za izdajo soglasja za priključitev, v letu 2021 pa 4 odstotke), kar je posledica prenasičenosti omrežja.

Ali ste izvedli kakšne ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju in za zmanjšanje zaostankov?

V družbi smo že lani začeli zmanjševati zaostanke z mnogimi ukrepi, na osnovi zaznanega pa smo letos vpeljali še dodatne aktivnosti, vse z namenom čim bolj sprotnega reševanja prispelih vlog za izdajo soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn ter zmanjšanja časovnih zaostankov pri izdaji odločb SZP (soglasij za priključitev). Družba se je organizacijsko in strokovno reorganizirala na tem področju.

Ali ste uspeli zmanjšati zaostanke in za koliko?

Trenutno traja izdaja soglasja od popolne vloge cca. 2 meseca, kljub dejstvu, da se trend rasti prispelih vlog še zmeraj ni umiril oziroma se še vedno povečuje.

Kako ste organizacijsko prilagodili družbo za izzive v prihodnje?

Z mini organizacijo smo optimizirali poslovanje, z namenom učinkovitejšega izvajanja del in nalog na posameznih področjih, zlasti na področju priključevanja razpršenih virov (in zelene transformacije družbe). Prav tako je njen namen uskladitev organiziranosti družbe z dejanskim načinom izvajanja procesov.

Kako se družba pripravlja na izzive, povezane z zeleno transformacijo?

Distribucijsko omrežje, ki ga upravlja družba, bo imelo eno najpomembnejših vlog pri uspehu zelene transformacije. Omrežje bo treba modernizirati in nadgraditi, tudi skladno s pričakovanji in potrebami uporabnikov. Družba ima v zvezi z zeleno transformacijo že prepoznane in tudi v izvedbi vse potrebne ukrepe. Osnova je nedavno sprejet celoviti Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), v katerem je dokaj realno prepoznano, kaj vse bo potrebno narediti na področju distribucije električne energije v naslednjih letih. Na podlagi le-tega je bil sprejet aktualni Načrt razvoja (NR) distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji od leta 2021 do 2030, ki smo ga izdelali skupaj z družbo SODO, in je bil potrjen s strani pristojnega ministrstva. Ta pa je osnova za naše letne poslovne načrte, ki pa se seveda izvajajo skladno z zahtevami in zmožnostmi, ki jih v okviru regulacije predpiše regulator (AGEN) in cilji, ki jih predpiše večinski lastnik (SDH).

Kako je omrežje pripravljeno na izzive glede oskrbe z energijo v zimskih mesecih?

Glede na skrbnost, s katero priklapljamo nove uporabnike, investiramo v omrežje in vzdržujemo omrežje, smo prepričani, da je omrežje dobro pripravljeno.

Kakšno je stanje v omrežju in katere so najnujnejše investicije, ki bi jih morali izvesti?

Stanje v omrežju je trenutno še vzdržno. Velik izziv je priklapljanje obnovljivih virov, za katerih absorbcijo pa omrežje v tako velikem številu ni primerno. Nujne investicije smo opredelili v Načrtu razvoja, le-te pa se zaradi nezagotovljenih sredstev in dolgega časa umeščanja v prostor nenehno prestavljajo v prihodnost.

Koliko od za letos načrtovanih projektov (investicij v elektrodistrubucijsko omrežje) ste uspeli do zdaj realizirati?

Poslovanje družbe je v začetku leta 2022 negativno zaznamovalo sprejetje Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, na osnovi katerega se vsem odjemalcem tri mesece ni zaračunavala omrežnina za distribucijsko in prenosno omrežje. Glede na to, da je del teh sredstev tudi potrebnih za izvedbo investicij, smo morali temu primerno zmanjšati intenzivnost investicij.

Drži informacija, da razmišljate o kandidaturi za župana Mestne občine Maribor?

V Elektru Maribor je še dovolj, oziroma ogromno izzivov, zato o tem za zdaj nikakor ne razmišljam.