Ker želi država ohraniti strugo reke Drave na območju Malečnika in nižje proti Dupleku ter na tem območju zgraditi protipoplavne nasipe, smo za mnenje v zvezi s tem povprašali predsednika sveta Krajevne skupnosti Malečnik Ruperče Jožefa Škofa. Kot je znano, je dravska struga po gradnji jezu in preusmeritvi večine vode v kanal, ki je bil zgrajen za potrebe hidroelektrarne Zlatoličje, poplavno nevarna. Do večjih poplav je prišlo leta 2012, ko so se tudi pojavila nekoliko glasnejša razmišljanja o potrebnih protipoplavnih rešitvah.

Jožef Škof: Zakaj pa lahko Hrvati odvažajo gramoz iz Drave?

“Odkar je območje vključeno med rezervate Natura 2000, se ob vsakem poskusu poglobitve struge z odvažanjem gramoza in proda hitro oglasijo naravovarstveniki,” pravi Jožef Škof, ki je prepričan, da bi bilo potrebno strugo poglobiti, in to na način, da iz nje odstranimo gramoz in prod, pretok vode nadzorovati z regulacijo, nikakor pa ne pristaja na gradnjo protipoplavnih nasipov: »Država bi gradila nasip, struga pa je popolnoma zasuta. Še do danes pa nisem dobil odgovora, zakaj pa lahko Hrvati odvažajo gramoz iz Drave, ga potem meljejo, mi pa ga od njih odkupujemo.«

Zakon je potrebno spremeniti in naravovarstvenike postaviti na realna tla.

»Gramoz je potisnjen proti Zrkovcem. Ko bo prišlo do poplav, bodo njihovo nogometno igrišče, gasilski dom in naselje v Trčovi dobesedno pod vodo. Ko je letos VGP Drava Ptuj iz struge odvažala prod, so me poklicali in vprašali, ali imamo na voljo kakšne tovornjake, s katerimi bi začeli odvažati gramoz. In smo ga začeli, vendar je trajalo samo en dan, nato pa so prišli naravovarstveniki in to preprečili,« še pravi Škof in dodaja: »Zakon je potrebno spremeniti in naravovarstvenike postaviti na realna tla.«

Darko Dobnik: Ob Dravi se je začel “ubijat” denar, koristi v smislu boljše poplavne varnosti pa ni

Darko Dobnik, eden od predsedujočih v Civilni iniciativi Poplave ob reki Dravi, prizadevanja predsednika sveta Krajevne skupnosti Malečnik Ruperče podpira in dodaja: “Dravske elektrarne kot družbeno odgovorno podjetje vsako leto 23 milijonov evrov investirajo nazaj v porečje reke Drave, in to predvsem z namenom, da se ohrani pretočnost reke. Ko so namreč zgradili elektrarno Zlatoličje in elektrarno Formin so iz stare struge speljali večino vode v kanale. Struga, ki je prej imela povprečni pretok 350 do 450 kubičnih metrov na sekundo, ima sedaj pretok na biološkem minimumu, 15 do 25 kubičnih metrov na sekundo na nepoplavnih območjih. Struga se tako sama ni več sposobna čistiti.”

Spoznali smo tudi, da se denar iz Vodnega sklada uporablja za stvari, ki se po zakonu ne bi smel; iz tega sklada so se gradile spodnjesavske elektrarne, biatlonski center na Pokljuki, obnovili hotel, …

Z Vodnim skladom, v katerega Dravske elektrarne letno plačujejo 23 milijonov evrov, upravlja Direkcija za vode. Kot še pravi Dobnik, odgovorne inštitucije svojega dela niso opravile, saj se vse do danes ni spremenilo popolnoma nič: “V tem času se je ob Dravi začel “ubijat” denar. Koristi v smislu boljše poplavne varnosti pa ni. Spoznali smo tudi, da se denar iz Vodnega sklada uporablja za stvari, ki se po zakonu ne bi smel; iz tega sklada so se gradile spodnjesavske elektrarne, biatlonski center na Pokljuki, obnovili hotel, …”

“V Dravi imamo na tisoče kubikov gramoza, ki ga Nigrad še kako potrebuje”

»V Dravi imamo na tisoče kubikov gramoza, ki ga Nigrad še kako potrebuje. Tisti, ki bo gradil nasip, pa bo seveda mastno pokasiral. Poleg tega bodo z nasipom uničili kmetijska zemljišča in dvorišča krajanov, vsi pa vemo, da se podtalnica pojavlja v globinah,« je še prepričan Škof.

Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je že v letu 2020 potrdila finančno podporo za projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave. Projekt je ocenjen na slabih 15 milijonov evrov, izvajala ga bo Direkcija za vode, Evropski sklad za regionalni razvoj pa bo prispeval dobrih 11,4 milijona evrov. Projekt predvideva tudi ureditev protipoplavne varnosti na območju Malečnika. Tako naj bi med drugim na območju Maribora z varovalnimi nasipi uredili poplavno varnost v Malečniku in Trčovi.

Škof prav tako ne podpira gradnje zapornice ob izlivu vodolškega potoka v Dravo. Prepričan je, da bi z ureditvijo zapornice ustvarili novo poplavno območje v bližini znane malečniške picerije.

Škof se je glede omenjene problematike povezal z evropskim poslancem Francem Bogovičem

Škof se je glede te problematike že povezal z evropskim poslancem Francem Bogovičem, ki je glede tega povedal: “Problem poplavne varnosti poznam še z obdobja, ko sem bil minister. Z gospodom Škofom sva vzpostavila kontakt, seznanil me je s svojimi aktivnostmi, večjih korakov z moje strani pa glede tega še ni bilo narejenih. Sem pa se povezal z našimi predstavniki Stalnega predstavništva v Bruslju, zdaj čakam na njihove odgovore. Preko njih želim pridobiti kontakt v Evropski komisiji, kjer bi morda pridobil relevantni odgovor, ki bi bil mogoče napotek za delo pri nas. Na ta način želim še z druge strani izvedeti, kakšne so glede tovrstne problematike prakse v tujini, kjer so prav tako vzpostavljena območja Nature.” 

Škof je prepričan, da bi morali kanalizacijski vodi potekati ob strugi Drave proti Dupleku

Jožef Škof ima tudi pomisleke glede načina gradnje kanalizacijskega omrežja v Malečniku. »Mestna občina Maribor je za gradnjo kanalizacije v Malečniku dobila milijon evrov. Ker gre za evropska sredstva, so nam dejali, da jih moramo izkoristiti. Naslednje leto spomladi bomo začeli z gradnjo sistema, ki ga ni nikjer na svetu. Kanalizacijsko blato bomo najprej črpali proti Mariboru, nato pa nazaj v Dogoše. Zato bo potrebnih kar osem prečrpališč. Po mojem mnenju bi se morali povezati z Občino Duplek, ki je kanalizacijski vod uredil do Dvoršaka v Trčovi, ne pa da vztrajamo pri svojem vodu. Vsa kanalizacija bi morala biti speljana ob strugi reke Drave, prav tako cesta do Dupleka. Naravovarstveniki pa pravijo, da tega zaradi Nature 2000 ne bodo dovolili.«