Dr. Roman Glaser, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, mag. Aleksandra Podgornik, direktorica zbornice, in Albert Kekec, predsednik Regijskega sveta ŠGZ izvajalcev čezmejnih storitev, so predstavili akutno problematiko podravskega gospodarstva in aktivnosti zbornice za podporo podjetij v regiji Podravje. Govorili so o že leto dolgi nedorečenosti na področju izdajanja okoljevarstvenih soglasij in negativnih učinkih predlaganega zakona o izvajanju čezmejnih storitev. Vedno bolj je namreč zaskrbljujoče dejstvo, da število podjetij, ki že iščejo lokacije izven Slovenije, kamor nameravajo selili svojo dejavnost zaradi naraščajoče negotovosti poslovanja v Sloveniji, zelo narašča.

Glaser: Lahko se nam zgodi, da bodo nekatera podjetja zaradi visokega stroška dela in pomanjkanja kvalificirane delovne sile svoje domicilje prenesla v druge države

Glaser je uvodoma spomnil na krizo v gospodarstvu, ki se je začela leta 2019 s pandemijo, krizo, predvsem energetsko, pa je še poglobila vojna v Ukrajini. Posledice se kažejo v visoki inflaciji, gospodarstvo pa čakajo prilagoditve: “Na eni strani nas čaka zelena transformacija, ki je nujna, bo pa najedala gospodarsko strukturo podjetij, saj prilagajanje ne bo poceni. Dve tretjini Co2 izpustov povzročijo v Aziji in pacifiških deželah, Evropa in Amerika pa se najbolj zavedata zelene transformacije. Slovenija ima na voljo približno 1,5 milijarde evrov denarja iz kohezije za zeleni prehod in digitalizacijo.” Glaser je nadaljeval, da je trenutno Evropa  v situaciji, ko je podrejena ameriški rasti in načinu puferizacije kriz in nekaterim novim delom sveta; Kitajski in Indiji. “Vidimo, da je zaradi visoke inflacije, energetske draginje, surovinskih manjkov in pretrganih logističnih poti evropska avtomobilska industrija že prizadeta. Tudi elektrifikacija v avtomobilski industriji pomeni določen premik v negativističnem odnosu do avtomobilov. Posledica tega je zaprta Magna, sistem, ki se ukvarja s proizvodnjo aluminija (Talum), zapira svojo tradicionalno elektrolizo in zmanjšuje zaposlene (120), v Mariboru je na udaru proizvodnja sukancev (A&E Europe, kjer bodo odpustili dobrih 100 delavcev), … Še večja nevarnost obstaja, če Slovenija ne bo dovolj previdna pri obremenjevanju gospodarstva skozi reforme. Lahko se nam zgodi, da bodo nekatera podjetja zaradi visokega stroška dela in pomanjkanja kvalificirane delovne sile svoje domicilje prenesla v druge države.”

Nedorečeno stanje glede izdajanja okoljevarstvenih soglasij

Mag. Aleksandra Podgornik je predstavila problematiko, s katero se ukvarjajo številna podjetja v coni Tezno, Hočah, v Slovenski Bistrici, na Ptuju, … Zakon o vodah onemogoča razvoj teh gospodarskih družb, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju. V začetku januarja 2022 je namreč Upravno sodišče RS sprejelo odločitev o tolmačenju 69. člena Zakona o vodah, s katero se je vzpostavila nova sodna praksa, po kateri se ravnajo upravni organi, pristojni za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Do te sodbe so upoštevali do tedaj veljavne odloke o vodovarstvenih pasovih. Od sodbe upravnega sodišča in reakcije Arso na to sodbo pa je bila vzpostavljena sodna praksa, ki upošteva le Zakon o vodah in ne uredb in/ali odlokov. “Podjetja, ki se nahajajo na vodovastvenem območju in so IED in /ali SEWESO zavezanci, od februarja dalje ne dobivajo več nobenih dovoljenj za naložbe na teh območjih, pomembnih za razvoj dejavnosti. Zaradi tega je tri četrtine regije hendikepirane.”

Štajerska gospodarska zbornica je lansko leto pozivala pristojne k dialogu, da bi takšnim podjetjem vendarle omogočili širitev, in to v smislu zelene transformacije in direktiv, ki nam jih narekuje Evropska unija. “Ministrstvo za okolje je v odgovoru povedalo, da želi problematiko celovito obravnavati, kar pa pomeni, da v srednjeročnem pogledu do rešitev ne bomo prišli. Če se zadeva ne bo v kratkem rešila, bodo imela podjetja, ker se ne bodo mogla razvijati, dodaten argument za selitev obratov v tujino in za odpuščanja. Podjetja ne želijo kršiti zakonodaje, kaj šele graditi svojega razvoja na trhlih, nejasnih temeljih. Raje dejavnost selijo v okolja, kjer teh negotovosti ni. Magna je bila ena izmed teh podjetij. Bojim se, da bo takšnih obratov v naši regiji še več.”

Podjetjem, ki svoje delavce pošiljajo na delo v tujino, bi predlagani zakon o izvajanju čezmejnih storitev povzročil velike dodatne stroške dela

Albert Kekec je govoril o predlaganih spremembah zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki predstavljajo realno grožnjo, da se bo slovenski izvoz iz naslova storitev gradbeništva, tehničnih in transportnih storitev, ki je leta 2022 v slovenski BDP prispeval 5,6 milijarde evrov, občutno zmanjšal. Zakon, ki je v proceduri in naj bi bil sprejet konec tega meseca, se nanaša na podjetja, ki izvajajo svoje storitve v tujini z napotenimi delavci. To so tisti zaposleni v slovenskih podjetjih, ki gredo v tujino opravit začasno delo. Leta 2022 so izvozniki tako imenovanih GTT storitev ustvarili za 2,4 milijard evrov presežka izvoza, v istem letu pa so vsi slovenski izvozniki blaga skupaj ustvarili za 2,6 milijard evrov primanjkljaja. Lani so podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo GTT storitve, v slovenski BDP prispevala 9,5-odstotni delež. Zakon bo tako neposredno vplival na okoli 40 tisoč delavcev.

“Zakon ukinja zavarovalno podlago 002 in vpliva na strošek dela. Delavec ima osnovno plačo v Sloveniji in dodatek (korekcijo) k tej plači takrat, ko je napoten v tujino. Ta korekcija je potrebna zato, da, ko je delavec napoten v tujino, mora biti njegova bruto plača enaka bruto plači lokalnega delavca v deželi napotitve. Po trenutni zakonodaji se od slovenske bruto plače plačajo davki in prispevki, od dodatka za korekcijo za delo v tujini pa samo dohodnina. Zakon, ki je v sprejemanju, pa določa, da se s prispevki obremeni tudi dodatni del. Posledično se strošek dela zelo poveča. Po novem izračunu plače bo delavec prejel med 13- in 14-odstotno nižjo neto izplačilo, delodajalcu pa se bo strošek povišal za približno 10 odstotkov.“ Po anketi, ki so jo opravili, je 95 odstotkov delavcev zavrnilo znižanje plač oziroma so dejali, da če se to zgodi, ne bodo več pripravljeni hoditi na delo v tujino. “Če želijo delodajalci zadržati kader, plač ne smejo znižati, kar pa pomeni, da prevzamejo celotno breme stroška dela, ki ga prinaša zakon. V tem primeru bi se ta strošek povišal za 30 odstotkov, kar bi pomenilo za okoli 20-odstotno povečanje stroška podjetja.”

Posledice za delavce:
obračun plač po ZP 001 napram ZP 002
(enaka bruto plača delavca)
• Delavec dobi med 13%-14% nižje neto izplačilo plače.
Posledice za podjetje:
obračun plač po ZP 001 napram ZP 002
(enaka bruto plača delavca)
• Strošek dela (plač) se poveča za cca. 10%

Kekec nadaljuje, da 45 odstotkov podjetij razmišlja, da bo svojo dejavnost preneslo iz Slovenije, drugi večji del pa, da bo opustil dejavnost izvoza storitev.

Štajerska gospodarska zbornica kot rešitev predlaga ureditev, ki jo imajo v Avstriji, kjer so napoteni delavci v določenih panogah deležni 60 odstotkov olajšave pri dohodnini, v njihovo dohodninsko osnovo pa se šteje samo 40 odstotkov siceršnje davčne osnove. Drugi predlog je uporaba določil, ki že veljajo za javne uslužbence v Sloveniji, tretji predlog pa ureditev, ki jo imajo hrvaška podjetja. Tamkajšnji delavec je namreč upravičen do dnevnic za terensko delo v tujini, katerih namen je pokrivanje stroškov dela in prehrane v tujini. Te dnevnice niso obremenjene z davki in prispevki.

Socialni partnerji v Ekonomsko socialnem svetu so decembra lani sicer dali soglasje, da predlagani zakon o čezmejnem izvajanju storitev začne veljati januarja 2024, vendar ob pogoju, da bodo negativni učinki tega zakona, ki jih bodo deležni tako delavci kot podjetja, kompenzirani z ustreznimi spremembami v davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Do konca marca 2023 bi moral posebni strokovni odbor ESS predstaviti te izračune in predloge, a se to do danes še ni zgodilo. Zato obstaja upravičena bojazen, da zakon začne veljati januarja, a brez ustreznih in obljubljenih kompenzacijskih ukrepov negativnih učinkov za delavce in podjetja.

Lešnik: Edina, skrajna možnost bi bila zapiranje, česar pa ne želimo

Dušan Lešnik, direktor SSI Schaefer d.o.o., ki je svetovni ponudnik rešitev za modularne skladiščne in logistične sisteme, pravi, da ni prepričan, da bo njihova matična firma v Nemčiji dopustila, da v Sloveniji poslujejo negativno. “Imamo 110 zaposlenih, in to na področju inženiringa, IT inženirjev do montaže, ki dela po celem svetu. Ne razmišljamo še o odhodu, upamo, da bo boljše. Tudi korona nam je dala dodatnih 5 odstotkov stroškov. Povišanje stroškov dela za 30 odstotkov bi za nas ob 15-milijonskem prometu in plačah, za katere namenimo pet do šest milijonov, pomenilo dodaten milijon, kar bi nas zelo prizadelo. Naši delavci se ne strinjajo z zmanjšanjem plač.  Kot multinacionalka si ne moremo privoščiti, da bi podjetje prestavili na Hrvaško, edina, skrajna možnost bi bila zapiranje, česar pa ne želimo.”