V času šolanja na daljavo so profesorji Konservatorija za glasbo in balet Maribor ob decembrskih praznikih ob pomoči profesorjev več slovenskih glasbenih šol na daljavo posneli priredbi znanih pesmi. K sodelovanju so povabili mlado kantavtorico Ditko in legendo slovenske glasbe Alfija Nipiča, ter z njima posneli priredbi pesmi »Ne bodi kot drugi« in »Tango za naju dva«.
Želeli so pokazati povezavo med strokovnim delom na konservatoriju in znanimi pevci
Peter Kruder, prof. saksofona na konservatoriju, nam je povedal, da je bila njegova ideja, da bi v času šolanja na daljavo in praznikov pokazali povezavo med strokovnim delom na konservatoriju in znanimi pevci. »Običajno snemamo resne točke, resno glasbo, zdaj pa smo naredili nekoliko drugače. Namenoma smo se odločili za mlado kantavtorico, ki je šele začela svojo uspešno pot, in glasbeno legendo, ki je prisotna v tem prostoru.«
Običajno snemamo resne točke, resno glasbo, zdaj pa smo naredili nekoliko drugače. Namenoma smo se odločili za mlado kantavtorico, ki je šele začela svojo uspešno pot, in glasbeno legendo, ki je prisotna v tem prostoru.
Ker je bilo težko dobiti dovoljenje za snemanje v živo, kljub temu da so zadostili vsem pogojem, so se odločili za snemanje na daljavo in s tem pokazali, da imajo na Konservatorju za glasbo in balet Maribor sredstva (tehniko) in tudi ljudi, ki lahko kaj takega izvedejo. Obe pesmi »Ne bodo kot drugi« in »Tango za naju dva« je izbral prof. Peter Kruder:« Pesmi smo prepuslušali s kolegom, ki je napisal priredbe, pri tem pa smo upoštevali našo zasedbo in kakšno sporočilo želimo dati ljudem.«
V čem se priredbi razlikujeta od originalov?
»Odločili smo se za band z bobni, kontrabasom, kitaro in električnim klavirjem, kar je standard, temu pa smo pridružili saksofonski orkester. Druga posebnost je, da sodelujejo glasbeniki, ki – vsaj polovica med njimi – ne igrajo niti jazza niti popularne glasbe, ampak resno glasbo. Nekoliko smo zamešali glasbene svetove. Pri Alfijevi skladbi »Tango za naju dva« pa smo imeli v oziru tango skladatelja Astroja Piazzolle, ki je v originalu pisal skladbe za saksofon, ki jih izvajamo tudi mi. In smo v tem primeru potegnili vzporednico. Želeli pa smo ohraniti originalna vokala, čeprav imamo na šoli pevce, ki bi lahko obe pesmi tudi zapeli.«
Odločili smo se za band z bobni, kontrabasom, kitaro in električnim klavirjem, kar je standard, temu pa smo pridružili saksofonski orkester.
Ob koncu prof. Kruder še dodaja: »V tem novem času smo želeli s to produkcijo ljudem dati neko strast in bližino, ki jo pogrešamo.«