Glavna dejavnost zadruge Kooperativa Dame je razvoj trajnostnega turizma in gostinstva, v ta namen pa jedi pripravljajo iz lokalno pridelanih sestavin, za katere so pridobili tudi ekološki certifikat. Leta 2018 so namreč sodelovali v pilotnem projektu »Ekološka živila v gastronomiji« za širjenje ekološko certificirane hrane med ponudniki hrane v Mariboru in okolici, podprtega s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije ter Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Sprva so na jedilniku ponudili ekološko certificirane ajdovo, ješprenjevo in proseno kašo, vse do danes pa nabor ekoloških jedi razširili na ekološke testenine, vina in sokove. V mesecu oktobru nameravajo v ponudbo vključiti še nekatere jedi, zelenjavo in sadje, saj težijo k uresničitvi dolgoročnega cilja, da bi imelo čim več jedi, ki jih pripravljajo, certifikat.
Želijo sodelovati s čim več lokalnimi pridelovalci
Pri svojem delu sodelujejo z lokalnimi pridelovalci in zadrugami, predvsem Zadrugo Dobrina, svoj nabor pridelovalcev, pa želijo razširiti, pove Teja Lovrec, operativna vodja Kooperative : »Povezujemo se z lokalnimi pridelovalci, kot je kmetija Valentan, Mlinarček, Vila Natura, naša želja pa je, da se povezujemo z novimi ekološkimi kmetijami in pridelovalci. Želeli bi, da bi obstajal seznam, ki bi vseboval, katere sestavine ponujajo določene kmetije, da bi se lažje povezali. Veliko pridelovalcev pa se za sodelovanje ne odloči, ker je za zagotavljanje sledljivosti potrebno veliko birokracije. Pri nas sledljivost zagotavljamo tako, da tisti, ki pri nas naroči eko ajdovo kašo, izve celoten postopek pridelave, vse do semena«.
Pri nas sledljivost zagotavljamo tako, da tisti, ki pri nas naroči eko ajdovo kašo, izve celoten postopek pridelave, vse do semena.
Tudi cene ekološko pridelane hrano so sicer višje, vendar se trudijo, da so njihove jedi cenovno dostopne, saj želijo, da bi se čim več ljudi prehranjevalo na ekološko prijazen način. »V Mariboru je veliko ponudb lokalne hrane, vendar ima malo gostinskih obratov certifikate, ki zagotavljajo sledljivost.
Pri nas se trudimo kuhati na način, kot so kuhale naše babice, ne dodajamo ojačevalcev okusa ali nepotrebnih sladkorjev, kar velja tako za mesne, vegetarijanske in veganske jedi,« pojasnjuje Lovrečeva, ki opaža, da med ljudmi obstaja težnja po zdravem prehranjevanju, vendar želijo to ozaveščenost spodbuditi tudi med mladimi. »Ljudje nad 35 let so že zelo ozaveščeni, kar vidimo po strukturi gostov, želeli pa bi, da bi se to razširilo tudi med mlajšimi. Letos smo prek razpisa za šolsko prehrano na eni izmed mariborskih gimnazij uspešno kandidirali, zato bomo naše jedi ponujali v sklopu vsakodnevnih malic, ki jih imajo na šoli,« dodaja Teja Lovrec.
