Maribor bo kmalu znova dobil enega najbolj prepoznavnih simbolov slovenskega industrijskega oblikovanja. Dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor v okviru praktičnega pouka obnavljajo ikonični kiosk K67, ki bo po prenovi zaživel pred Umetnostno galerijo Maribor. Njegova obnova in ponovna raba je med izglasovanimi projekti participativnega proračuna MO Maribor. 

Kiosk, ki je nekoč služil kot trafika, nazadnje pa je bil leta 2022 uradna informacijska točka Olimpijskega festivala evropske mladine, so decembra s pomočjo Gasilske brigade Maribor prepeljali v delavnico TŠC Maribor, kjer so se dijaki programa avtokaroserist že lotili zahtevnega projekta celostne obnove.

V teh dneh smo jih obiskali tudi mi in se sami prepričali, kako napreduje delo in kakšna dragocena izkušnja je to za mlade, ki se običajno pri praktičnem pouku v delavnici srečujejo s popravili avtomobilov in motorjev.

[[image_1_article_85419]]

Bil je v precej slabem stanju 

Dušan Merklin, učitelj praktičnega pouka, nam pove, da je projekt, ker gre vendarle za arhitekturni element in muzejski eksponat, za dijake zelo zanimiv: "Soočeni so z novimi materiali in izzivi, seveda pa upamo na najboljši končni rezultat." Ker si tako občina kot tehniški šolski center želita, da ga obnovijo v prvotno stanje, bo znova prebarvan v originalno rdečo barvo.

Sprejeli pa so ga v precej slabem stanju: "Kiosk je več let stal zunaj v Melju, zapuščen, največja težava pa je bilo tesnjenje. To nam predstavlja poseben izziv. Gre za več desetletij star objekt, materiali takrat niso bili tako prožni kot danes. Z uporabo sodobnih materialov bomo skušali doseči optimalno stanje, da bo kiosk še vrsto let služil svojemu namenu. Ko se bodo naši dijaki sprehodili po Mariboru, bodo lahko staršem in prijateljem pokazali, da so tudi sami sodelovali pri obnovi." 

Pričakujejo, da bo obnova zaključena konec marca oziroma v začetku aprila.

 

[[image_7_article_85419]]

Ker je bil celoten kiosk prekrit z nalepkami, je bilo na oko težko oceniti njegovo dejansko stanje. Ko pa so nalepke odstranili, pa so videli, da jih čaka precej dela. Izdelan je iz steklenih vlaken, ki imajo svoje posebnosti. "V avtomobilski industriji jih je danes manj, saj jih nadomeščajo karbonska vlakna, ki zahtevajo posebne postopke obdelave. Tudi to predstavlja dodaten izziv za naše dijake."

[[image_2_article_85419]]

Trenutno zaključujejo z brušenjem 

Sogovornik pojasni, da so pri tem projektu zajeti skoraj vsi postopki, ki jih izvajajo pri praktičnem pouku, zato lahko sodelujejo dijaki vseh treh letnikov.

"Delo smo razdelili po skupinah. Trudimo se, da tisti, ki projekt začnejo, posamezne faze tudi nadaljujejo. Od ročnega in strojnega brušenja, maskiranja, kitanja do barvanja - vse postopke bomo izvedli do končnega rezultata. Trenutno zaključujemo brušenje, delno smo že nanesli kit. Sledi brizgalni kit, nato pa barvanje." Praktični pouk v delavnici izvajajo tri dni na teden, prisotnih je približno 60 dijakov različnih letnikov v programu avtokaroserist. 

[[image_3_article_85419]]

"Marsikdo si misli, da tega ne bomo zmogle, ampak ni tako"

V času našega obiska so bili delavnici dijakinji Lucija in Karin ter dijak Nej. Vsi obiskujejo drugi letnik, pri delu na kiosku pa zelo uživajo. Nej je opozoril, da je potrebno biti pri brušenju precej previden in ne pregrob, da ne pride do poškodbe materiala. "Proces je precej drugačen kot pri tipičnem aluminiju ali drugih delih avtomobila, kjer delamo vse mogoče. Od pragov do havb in odbijačev - res čisto vse."

Lucija nima z delom v delavnici nobenih težav, z veseljem prime vsako orodje v roke. Na projektu kiosk je do zdaj večino časa brusila, zmešala je tudi kit. In kako poteka delo? "Zjutraj se zberemo v delavnici, profesor nam pove, kaj bomo delali, kdo bo kaj opravil in do kdaj. Nato vzamemo orodje v roke in se lotimo dela." Tudi Karin je projekt zelo všeč, saj se razlikuje od stvari, ki jih običajno delajo pri praktičnem pouku. Kiosk je prvič videla v delavnici. 

[[image_5_article_85419]]

"Marsikdo si misli, da tega ne bomo zmogle, ampak ni tako. Delo je zanimivo in zabavno, družba je dobra, profesorji so v redu, zato je res prijetno," pojasni Karin svojo odločitev za izbiro poklica. Lucija doda, da ji je delo zanimivo tudi zato, ker mešajo barve in kit, pri čemer je potrebno biti natančen in upoštevati razmerja. To ji predstavlja še dodatni izziv. 

Nej razmišlja o tem, da bi po končanju triletne šole nadaljeval s program plus dva, morda se bo celo odločil za nadaljnji študij. Lucija želi končati triletni program, če se bo potem zaposlila, bo mogoče obiskovala večerno šolo. Tudi Karin je blizu program plus dva, ko ga bo končala, pa sta možnosti dve: nadaljnji študij ali pot samostojne podjetnice. 

K67 je zasnoval slovenski arhitekt in oblikovalec 

Ikono modularnega oblikovanja, kiosk K67, je leta 1966 zasnoval slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Mächtig, ki je lansko leto prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Njegova vizija modularnega sistema je omogočala prilagodljivo sestavljanje enot glede na potrebe prostora in uporabnika. Značilna za kiosk sta prepoznavna rdeča ali rumena barva ter konstrukcija iz fiberglasa - plastike, ojačane s steklenimi vlakni, ki je omogočila lahkotnost, trpežnost in industrijsko izdelavo.

Model K67 je postal globalna uspešnica. Podjetje Imgrad iz Ljutomera je do konca devetdesetih let prodalo približno 7.500 modulov, ne le po republikah nekdanje Jugoslavije, temveč tudi v druge socialistične države, pa tudi v ZDA, na Japonsko in v Avstralijo. Po osamosvojitvi Slovenije se je proizvodnja ustavila, kiosk pa je postopoma prešel iz vsakdanje mestne infrastrukture v status oblikovalske ikone.

Kot so zapisali na Mestni občini Maribor, ki je lastnica kioska, bo UGM kiosk uporabljala kot katalizator dogajanja na ploščadi pred stavbo, zlasti v toplem delu leta. Pred galerijo bo kiosk, kot ikoničen kos slovenske oblikovalske dediščine, fotogeničen trenutek za mimoidoče domačine in obiskovalce mesta. Ob tem bo  služil kot prostor za občasne pop-up prodajne razstave slovenskih oblikovalskih izdelkov ter kot središče družabnih dogodkov, npr. Poletne muzejske noči. Okoli kioska bo UGM v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje zasnovala serijo pogovorov o kiosku, njegovem avtorju in vlogi urbanega pohištva v mestnem tkivu.

[[image_4_article_85419]]

Avtokaroserist velja za deficitarni poklic 

V Tehniškem šolskem centru Maribor so še posebej ponosni na dekleta, ki jih je na šoli vedno več. "Prisotnost deklet vpliva tudi na vzdušje v razredu. Pri poklicu avtokaroserist so celo v prednosti, saj imajo v povprečju za 15 odstotkov boljši barvni vid, kar je pomembno pri izbiri barvnih odtenkov. Poleg tega so zelo natančne, kar se kaže tudi v vrhunskih rezultatih pri praktičnem pouku," še pove Dušan Merklin. 

Gre za deficitarni poklic, ki ga s štipendijami podpira tudi država. Merklin pojasni, da šola dobro sodeluje z gospodarskim sektorjem, tako da večina njihovih dijakov po končanem šolanju hitro dobi zaposlitev. "Seveda si želimo, da bi se nekateri odločili tudi za nadaljnje izobraževanje, vendar je povpraševanje na trgu tako veliko, da z zaposlitvijo res ni težav."

[[image_6_article_85419]]

V času informativnih dnevom bodo bodočim dijakom na široko odprli vrata in jim tudi pokazali, kako poteka praktični pouk in kaj vse se je mogoče pri njih naučiti. "Velikokrat kdo misli, da je za ta poklic potrebno predznanje ali domača delavnica, vendar to ne drži. Začnemo od osnov, pomembno je predvsem veselje do dela. Po treh letih so dijaki dobro pripravljeni na trg dela." Ker šola veliko vlaga v opremo in sodobne tehnologije, se dijaki izobražujejo v okolju, ki je zelo podobno pravim delavnicam. "Program omogoča v prvem letniku en dan prakse tedensko, v drugem in tretjem letniku pa dva dni na teden, kar pomeni, da jih lahko zelo dobro pripravimo na vstop na trg dela."