Na spletu smo zasledili projektno nalogo z naslovom Potenciali in izzivi upravljanja mestnega gozda Stražuna. Priprava naloge sega v leto 2020, gre pa za enega od študentskih inovativnih projektov za družbeno korist, ki so bili namenjeni spodbujanju kreativnosti mladih, kako razmišljati izven okvirjev in kako jim ponuditi možnost, da lahko uresničijo svoje ideje. Program je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pri pripravi projektne naloge o Stražunu sta sodelovali mariborska fakulteta za gradbeništvo in fakulteta za kmetijstvo, partner pa je bila tudi mariborska občina.

Naloga je dostopna na povezavi. 

V nalogi so študentje na inovativen način prepoznali velik potencial mestnega gozda, obenem pa izpostavili načine, kako bi ga lahko bolje izkoristili. Stražunski gozd je zadnji večji ostanek mariborskih nižinskih gozdov, obenem pa je edina večja zelena površina primarno dostopna prebivalcem desnega brega mesta. Danes je to območje splošno poznano predvsem po negativni podobi kot je odprta kanalizacija, neurejeno vrtičkarstvo, zapuščena gramoznica, divja odlagališča odpadkov, hrupne ceste, ki sekajo gozd, in podobno. Kljub temu gozd prevzema vedno več funkcij parkovnega gozda mesta Maribor. V to vlogo ga postavlja že samo dejstvo, da je v celoti obdan s stanovanjskimi območji. Ker se mesto postopoma širi, gozd izginja.

Z rezultati projekta seznanili ključne dejavnike

“Cilj projekta je bil raziskati, na kakšne načine bi lahko izrabili prednosti tega prostora, da bi slednji ponovno zaživel in dobil pozitivno podobo v javnosti. Podali smo predloge prostorsko umeščenih ukrepov za izboljšanje stanja okolja,” so zapisali v nalogi.

Poleg natančne analize, ki je zajemala tako kartografsko analizo območja obravnave, izdelavo ortofoto posnetkov, ki so nastali med snemanjem z dronom, so se avtorji naloge lotili tudi opredeljevanja problemov Stražunskega gozda ter priprave nekaterih prostorskih ukrepov za izboljšanje stanja okolja in oblikovali razvojne scenarije z namenom krepitve ekološke, socialne, rekreacijske in izobraževalne funkcije gozda. Z rezultati projekta so seznanili tako ključne deležnike na Mestni oblini Maribor, lastnike zemljišč, lokalno skupnost in širšo zainteresirano javnost.

Med rešitvami, ki so jih študentje predlagali za precej degradirano območje, je preprečevanje krčenja gozda z vključitvijo novih programov, Stražun bi tako postal osrednja točka zbiranja, obstoječe poti bi ohranili in dodali nove, hkrati pa bi uredili gramoznico, rekreativne površine, obenem pa uredili tudi vrtičke na novi lokaciji. 

Pri pripravi naloge so sodelovali študentje petih študijskih smeri, dveh fakultet, priprava naloge, ki je trajala štiri mesece, pa je potekala pod koordinacijo štirih mentorjev.

Gramoznico bi sanirali in uredili rekreacijske površine

Med predlaganimi rešitvami so najbolj inovativni predvsem predlogi glede ureditve rekreacijskih površin v Stražunu ter ureditev vrtičkov. Obenem bi v parku uredili tudi prometne poti, cesto za motoriziran promet skozi Stražun pa bi zaprli. Pobudo, da bi cesto skozi Stražun zaprli za promet, občina podpira, saj gre za cesto, ob kateri se velikokrat znajdejo kupi odpadkov. Na občini so tako lani zatrdili, da bo stekla prometna preveritev, ali je takšen projekt izvedljiv.

Avtorji projektne naloge namreč predlagajo, da bi sanirali obstoječo gramoznico, hkrati pa bi jo vključili v gozdni prostor. Kot je razvidno iz priložene dokumentacije, bi na območju gramoznice uredili, tja pa umestili rekreacijske površine, prostor za piknik, študentje pa predlagajo, da bi na tem mestu zaživel tudi “wake park”, kot ta denimo uspešno deluje na dupleški gramoznici. Poleg gramoznice bi uredili tudi obstoječo zanemarjeno strugo potoka.

V gozdu bi uredili tudi energijske točke in srčno pot, na tak način pa ohranili zavarovano območje.

Vodni športi pa niso edino, kar bi bilo ponujeno obiskovalcem Stražuna. Poleg urejenih kolesarskih poti bi v sklopu gozda uredili tudi prostor za tekače in sprehajalce. Avtorji predlagajo ureditev rekreacijskih poti, trim steze, obenem pa predlagajo, da bi lahko v Stražun umestili tematsko peš pot in pot med krošnjami. “Z razporeditvijo rekreacijskih dejavnosti po celotnem območju gozda in z vključevanjem novih rab bi preprečili krčenje gozda. Obstoječe, rekreacijske in tranzitne poti se ohranijo, nujna pa je njihova reorganizacija,” še zapišejo. Sama zasnova poti se prilagodi uporabnikom vseh starostnih in socialnih skupin.

Znotraj gozda bi tako poleg večino obstoječe narave ohranili in poskrbeli za minimalne neinvazivne posege v prostor. Na območju mokrišč bi uredili poti in mostičke ter dodali prostor za poležavanje in druženje.

V sklopu gozda bi zaživel tudi miltifunkcijski učni prostor, kjer bi potekali t.i. teambuildingi, tja pa bi umestili tudi hiške na drevesih in prostor, kjer bi se lahko zadrževali taborniki.

Posnetek zaslona

Predstavili tri variante urejanja vrtičkov

Ena ključnih pomanjkljivosti in deloma razlog za neurejenost območja, so vrtički v samem gozdu. Trenutna lokacija vrtičkov je po mnenju avtorjev naloge neustrezna, zato bi vrtičke uredili na novi lokaciji. Problem stražunskih vrtičkov je namreč prav v neorganiziranosti, različni lastniki se poslužujejo različnih ureditev vrtičkov in bivalnih prostorov, kar kazi podobo parka. Hkrati je voda za zalivanje oporečna, vrtičkarji pa v večini primerov ne spoštujejo pravil vrtičkanja.

Avtorji projektne naloge predlagajo, da bi na mestu, kjer se trenutno nahajajo vrtički, uredili namensko pogozditev, hkrati pa bi vrtičke uredili na novi lokaciji.

Novi vrtički bi bili sistemsko organizirani, funkcionirali pa bi na osnovi zadružnega vrta, oziroma bi šlo za nekakšno skupnostno vrtnarjenje na območju gozda. Navdušeni vrtičkarji bi se tako lahko odločili za lastni najemniški vrtiček.

Predstavili so tri variante ureditve, najemniki pa bi se lahko odločili za dve osnovni velikosti, in sicer vrt v izmeri 150 kvadratnih metrov ali pa 200 kvadratnih metrov. Površina bi zajemala bivalni del (stalnih 40 kvadratnih metrov) in gojitveni del, obenem pa bi bili zasnovani paviljonsko, torej gruče vrtičkov in zelen javni prostor, kjer bi lahko umestili ekstenzivni travnik, sadna drevja in grmovnice ter čebelnjake. Vrtičkarji bi morali sicer upoštevati tudi natančna pravila vrtičkanja, na tem območju bi potekala ekološka pridelava, hkrati pa bi bila zagotovljena oskrba s pitno vodo.

Stražunski gozd je sicer znotraj občine deležen posebne pozornosti, nedavno je potekal Dan za Stražun, kjer so se lahko sprehajalci seznanili s problematiko gozda ter podali svoje predloge, hkrati pa je stekla tudi čistilna akcija, a gozd vendarle ostaja eden od ključnih izzivov za mestno občino, je pred samo čistilno akcijo poudaril župan. Celotno zavarovano območje Stražuna sicer zajema približno 200 hektarjev, od tega je zavarovanega gozda s posebnim namenom 147 hektarjev. Zaradi lastniške strukture pa je urejanje Stražuna tudi eden največjih izzivov mestne občine, država ima namreč v lasti 6,5 hektarjev, mariborska občina 20 hektarjev, preostalo pa je v zasebni lasti.