V drugem krogu županskih volitev je največ glasov prejel dosedanji župan Saša Arsenovič, ki se je s podpisi volivcev potegoval za svoj drugi županski mandat. Nekdanji športnik, sicer pa uspešen podjetnik se je tako na županski stolček zavihtel še drugič in pri tem vnovič premagal nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, tokrat z nekoliko večjo podporo kot pred štirimi leti, kljub temu, da so mu v času županovanja očitali nekatere neuspešno zastavljene projekte, pretirano osredotočenost na mestno jedro in nenazadnje prometno ureditev, za katero pa se je, na precejšnje presenečenje, po zadnji anketi časnika Večer sicer izkazalo, da jo Mariborčanke in Mariborčani večinoma podpirajo. S starim novim županom smo spregovorili tik po razglasitvi rezultatov drugega kroga, ki so mu pripisovali zanesljivo zmago, skupaj s preostalimi novinarskimi ekipami so mu tudi mi postavili nekaj vprašanj, nabor, skupaj z odgovori, objavljamo v današnjem intervjuju.

V zadnjem krogu lokalnih volitev smo bili priča skoraj enakemu rezultatu kot pred štirimi leti, čemu to pripisujete?

Zaupanje torej malo večje kot pred štirimi leti, počasi napredujemo. Vsak glas je očitno štel, dvojno skoraj. Te glasove štejem kot prepoznavo dobrega dela zadnjih štirih let, čudovite ekipe sodelavcev, ki stoji za in ob meni in jasne vizije, ki sledi evropskim trendom in politikam. Ponosen sem, da Maribor postaja urejeno srednjeevropsko mesto. Po tej poti razvoja in napredka gremo naprej. Pred nami so veliki izzivi, tako dostopne javne stanovanjske gradnje, kot diverzifikacija energentov, preveč smo namreč odvisni od plina. Upam, da draginja ne bo preveč posegla v druge segmente, zaenkrat imamo rekordno nizko brezposelnost, ampak pred nami je tudi nova kohezija. Treba je zaključiti projekte. V teku imamo rekorden proračun mestne občine, med 140 in 145 milijonov bo realizacije, začeli pa smo pri 94 milijonih. Hvala volivkam in volivcem, ki so nam omogočili torej, da nadaljujemo v tem tempu.

Udeležba v drugem krogu lokalnih volitev je bila v Mariboru precej nizka. Zakaj je bilo po vašem mnenju temu tako?

To je vsekakor tudi plod tega, da smo se premalo pogovarjali o prihodnosti in preveč o preteklosti, zato je to volivke in volivce tudi dolgočasilo. Zahvalil bi se vsem, ki so šli na volišča v tem napornem volilnem letu. Za nami je izjemno plodno štiriletno obdobje. Takšnega razvoja Maribor najverjetneje še ni doživel, zato se zahvaljujem tudi sodelavcem. Pogovori v mestu z občani, ki jih sicer ne poznam, so me navdali z dobrim občutkom.

Kako ocenjujete volilno kampanjo? Na dan je prišla tudi anonimka, vaši nasprotniki so vam marsikaj očitali…

Mislim, da je bila že v prvem krogu kampanja zelo negativna. Tudi takrat smo se pogovarjali preveč o preteklosti, kar 13 kandidatov pa je bilo proti meni. Žal mi je za vse, ki so bili v anonimki omenjeni ob meni. Prav gotovo bomo šli v kazenske ovadbe, ker mislim, da je zelo žaljivo in slabo do celotne skupnosti. Ne morem verjeti, da je kaj takega mogoče v univerzitetnem mestu. Očitno je bila nervoza zelo velika. Preprečil sem ogromno odtekanja denarja iz tega mesta in zagotovo to marsikoga boli.

Tudi tokrat, kot pred štirimi leti je bil vaš protikandidat nekdanji župan Franc Kangler. Kaj mu sporočate?

Bila je relativno poštena tekma. Pravzaprav je že v pokoju in upam, da se tega veseli in da bo pričel uživati proste urice, ki jih ima.

Boste v prihodnjem mandatu uporabili katerega od projektov, za katere se je zavzemal Franc Kangler, oziroma kateri od vaših nasprotnikov?

Skrbno bomo preučili programe vseh županskih kandidatov, da vidimo, če se je kdo spomnil česa, kar se mi nismo. To bomo kasneje vključili v naš program, ki je bil precej odprt. Nastavili smo osnove in nato skozi kampanjo pustili možnosti za predloge in rešitve. Ta ekipa, ne glede na to, da je zelo kompetentna, ne more vedeti vsega. V prihodnjih 14 dneh pa bomo morali natančno določiti cilje, kar bo tudi osnova za koalicijsko pogodbo.

Tik pred zdajci ste dobili podporo z levega in desnega pola. Koga vidite v svoji koaliciji in nenazadnje ekipi?

Bil sem edini zares neodvisen in nestrankarski kandidat. Moja edina podpora so volivke in volivci. Očitno mi zaupajo, da se znam povezovati s tistimi, ki lahko mestu pomagajo. Predsednik vlade je aprila že omenil, da se zaveda dolga Slovenije do Maribora in pravzaprav celega severnega dela države. Prepričan sem, da bomo skupaj našli pot, da Štajerska ne bo več podpovprečno razvita. Od Maribora je odvisnih 41 občin v Podravju in 19 na Pohorju. Izzivi so ogromni, breme tega zaupanja pa tudi veliko. Glede na to, da smo program napisali leta 2019 in mu sledimo, se dela veselim.

Kaj pa konkretneje, katere stranke boste povabili k sodelovanju?

Glede na podporo, ki jo je dala stranka Gibanje svoboda pred volitvami, bo to največji izziv, upam, da se bomo uskladili. Veliko smo se že pogovarjali, delimo si iste vrednote, imamo iste cilje, kako pomagati mestu in regiji. Sam si želim, da bi bili v tej koaliciji vključeni tudi drugi, ki so že tvorno sodelovali. Mislim, da glede na izkušnje iz prvega mandata, in da smo sprejeli 96 odstotkov vseh sklepov, mislim, da bo koalicija močna in da bo odigrala vlogo, ki jo občani od nas pričakujejo.

Katere načrte in projekte boste najprej realizirali?

V prvem mandatu smo se veliko naučili. Več bo vključevanja in več bo komuniciranja, da se bodo ljudje počutili bolj vključene in bo veselja v mestu še več. Zato gremo naprej s participativnim proračunom, z obiski mestnih četrti in krajevnih skupnosti, s postavljanjem otroških igral po vsem mestu in veselim se tega razvoja. 

Očitali so vam neenakomeren razvoj vseh delov mesta. Boste temu posvečali več pozornosti v drugem mandatu?

Nekatere dejavnosti, na primer Ljudski vrt ali Center Rotovž, ki sta največji investiciji, so pač v centru mesta. A razvoj je tudi v drugih delih občine, med drugim se mreža souporabe koles MBajk, ki jo koristi 16.000 uporabnikov, širi po vsem mestu, kolesarske steze gredo tudi do sosednjih občin, delali bomo nove urbane centre v sklopu novogradenj. Imamo dovolj podatkov, kakšne so potrebe v vseh mestnih četrteh in krajevnih skupnostih. Bil sem na 68 osebnih obiskih s predstavniki. Informacij je dovolj, želja tudi, čudovita ekipa stoji za mano.

Se boste v novem mandatu bolj posvečali komunikaciji z okoliškimi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi?

Če je nekaj velikokrat izrečeno v volilni kampanji kot očitek, to še zdaleč ni res. Mi smo izvedli 68 obiskov mestnih četrti in krajevnih skupnosti v zadnjih dveh letih, izpeljali 110 projektov, ki jih drugače ne bi. Mi smo že tam in poznamo potrebe, res pa je, da ne moremo vsega storiti v štirih letih. Sedaj smo morda v situaciji, ko nekdo na Pobrežju ali Teznu misli, da če smo lahko zgradili Center Rotovž, Ljudski vrt, zdravstveno postajo Magdalena, zakaj nismo še tega ali onega. Ne gre, nas je le tristo, ljudi na občini je bilo najprej sploh treba pripraviti do tega, da razmišljajo o določenem projektu. To nam je uspelo, zato tudi veliko več realizacij v zadnjih dveh letih, ko smo se naučili delati in povezovati z ministrstvi. Brez skrbi, drage Mariborčanke in Mariborčani. Gledamo na vas in zato ne potrebujemo daljnogleda. Pridemo do vas osebno.

Ste tudi predsednik sveta vzhodne kohezijske regije. Kaj boste naredili, da boste pri črpanju evropskih sredstev še učinkovitejši?

Kot predsednik vzhodne kohezije sem marsikaj, kar se še ne vidi, že naredil. Soglasno smo sprejeli operativni program, sedaj pa so na vrsti še pogajanja v okviru vzhodne kohezije. Največji izziv bo zagotavljanje lastnih sredstev pri projektih. Ekipa sodelavcev, ki so ob meni, znajo pripraviti projekte. Tudi tiste, ki so bili v preteklosti slabo pripravljeni, smo izpeljali. Sedaj imamo sami škarje in platno v rokah in bomo pri tem zagotovo boljši. Velik izziv je pred nami, a računam, da bomo resne pogodbe sklepali že leta 2024, kar je glede na napeto stanje v proračunu tudi dobro, da se nekoliko razdolžimo in v tem času pripravimo projektno dokumentacijo, umestimo v prostor projekte, ki so vsekakor pomembni. Moj cilj je vsekakor, da se ne ukvarjamo samo s kohezijskimi sredstvi, ki so s strani Evropske unije namenjena za uravnavanje razlik med regijami, ampak da bomo tako kot druga razvita evropska mesta uspeli skleniti tudi nekaj direktnih operacij, neodvisno od države.

Kaj pa čez štiri leta, nameravate še enkrat kandidirati? Se zavzemate za omejitev mandatov?

Ne zavzemam se za omejitev, ker so ta štiri leta minila kot eno leto. Pravzaprav je čudež, da smo uspeli vse to narediti. Vse se še ne vidi, ker so projekti v teku. Kar se tiče ponovne kandidature, bi zaenkrat rekel, da ne, a ne zato, ker ne bi želel. Zavedam se svojih let, mislim, da je treba dati tudi mlajšim priložnost. Počakajmo, da vidimo, kakšna bo klima v mestu. Če bodo še vedno tukaj te temačne struje, ki si želijo priti bolj do oblasti, kot do tega, da bi delali, bom morda šel tudi v nov mandat. Verjamem, da v štirih letih lahko spremenimo zaupanje.

Vstopili smo v december, praznični čas. Kakšno je vaše sporočilo, morda voščilo Mariborčanom in Mariborčankam?

Bil sem v zelo težki situaciji, zelo ganjen, ko sem prižigal praznične luči z otroki in se zavedal, kakšno je bilo mesto pred štirimi leti. Takrat smo se mi vozili iz mesta in nam je bilo pravzaprav nerodno, da smo Mariborčani. Sedaj smo na svoje mesto v decembru ponosni in se z avtobusi vozijo k nam. Morali smo odpreti brezplačna parkirišča, ker je mesto zaživelo in točno tako si predstavljam Maribor 365 dni v letu, da bodo drugi hodili k nam, ne pa mi drugam. Slednje velja za vsa področja, tako za športna, kulturna, da se bodo odločili za življenje v našem mestu, ali pa tukaj izkoristili svoj potencial in ne bodo iskali priložnosti drugje.