Najstarejše vodovodne cevi v Mariboru so iz leta 1901, kar pomeni, da so stare praktično 120 let. Največ jih je v starem mestnem jedru, nekaj tudi na desnem bregu. Ob tem je v Mariboru še vedno približno osem kilometrov salonitnih cevi. Zadnja leta menjave cevovodov nekoliko stagnirajo, plani zamenjav pa so pripravljeni do leta 2025.

Foto: Arhiv Mariborskega vodovoda

Vodovodno omrežje Mariborskega vodovoda obsega 1.653 kilometrov cevovodov in 48.105 vodomerov, od tega je v Mariboru 595 km cevovodov in 25.181 vodomerov. Je največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji, začetki Mariborskega vodovoda pa segajo v leto 1901, s čimer je Maribor med prvimi v državi imel javno vodovodno omrežje.

Mestni vodovod so v Mariboru začeli graditi leta 1900, prve kaplje pitne vode pa so po ceveh pritekle leto kasneje, čemur je prisostvoval celo cesar Franc Jožef. Nov razmah je doživel po drugi svetovni vojni in je močno vplival na razvoj industrije v mestu, kar se pogosto pozablja. Fizično povezujejo in združujejo skoraj 200.000 prebivalcev severovzhodne Slovenije, saj je sistem skupen in nedeljiv, kot tak pa presega interese posamezne občine, beremo na spletni strani Mariborskega vodovoda.

Mestni vodovod so v Mariboru začeli graditi leta 1900, prve kaplje pitne vode pa so po ceveh pritekle leto kasneje, čemur je prisostvoval celo cesar Franc Jožef.

Mariborski vodovod danes v celoti ali vsaj delno oskrbuje s pitno vodo porabnike v 16 občinah in sicer iz Mestne občine Maribor, Občine Ruše, Selnica ob Dravi, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju, Duplek, Pesnica, Šentilj, Kungota, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Cerkvenjak in Gornjo Radgono. Občine, ki jih oskrbuje Mariborski vodovod z vodo spadajo večinoma v Podravsko regijo, le Občina Gornja Radgona spada v Pomursko regijo.

Največ najstarejših cevi na območju starega mestnega jedra

Čeprav so več kot tretjino vodovodnega sistema zgradili v zadnjih 15 letih, pa je še vedno nekaj kilometrov cevi, ki so že vedno originalne in tako stare praktično 120 let, kar je večkrat omenil tudi župan Saša Arsenovič.

“Najstarejši cevovodi v Mariboru so iz leta 1901, kar pomeni, da so stari 120 let. So iz litoželeznega materiala različnih dimenzij, od DN 80 do 350 mm. Ti cevovodi se nahajajo predvsem na levem bregu Drave, znotraj starega mestnega jedra, nekaj pa tudi na desnem bregu. Salonitnih cevi je v Mariboru še približno osem kilometrov,” je za naš medij pojasnil Miha Rubin iz službe za odnose z javnostmi Javnega holdinga Maribor (JHM). 

Najstarejši cevovodi v Mariboru so iz leta 1901, kar pomeni, da so stari 120 let. Salonitnih cevi je v Mariboru še približno osem kilometrov.

Ob tem nas je zanimalo, kakšni so načrti glede posodobitve omrežja in menjav cevi v prihodnje.Zadnja leta menjave cevovodov nekoliko stagnirajo. Plani zamenjav so pripravljeni do leta 2025, pri čemer pa bo izvedba odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev,” je še pojasnil Rubin. V sklopu obnove Glavnega trga in Koroške ceste so sicer zamenjali cevovode in hišne priključke, ki so bili iz leta 1901, o čemer smo tudi poročali. 

Cev iz leta 1984 počila zaradi dotrajanosti materiala

Pred kratkim je sicer prišlo do večjega preloma cevovoda na ulici Kraljeviča Marka in s tem do izpada s pitno vodo na širšem območju Maribora z okolico, o čemer smo tudi poročali. 

Napako smo odpravili že istega večera, vendar pa se lahko kot posledica preloma pri uporabnikih še vedno pojavlja motna ali bela voda. Naše ekipe na terenu sicer opravljajo izpiranje cevovodov na hidrantih vendar s terena še vedno dobivamo obvestila, da se pri uporabnikih pojavlja motna ali bela voda. Zaradi tega vas vljudno naprošamo, da opravite izpiranje interne instalacije tudi vi in sicer tako, da na vseh iztočnih mestih pustite vodo teči tako dolgo, da se pitna voda ponovno zbistri,” so tedaj sporočili z Mariborskega vodovoda.

Kot je še dodatno pojasnil Rubin, je na omenjeni lokaciji je prišlo do preloma cevovoda PVC DN 280 iz leta 1984. Cevovod je počil zaradi dotrajanosti materiala, njegova sanacija pa je stala okoli 6 tisoč evrov.

Bo že v nekaj letih dotrajana več kot polovica omrežja?

V letu 2019 so sicer zabeležili 301 prelom na vodovodnem omrežju. Kot je navedeno v letnem poročilu Mariborskega vodovoda za leto 2019, se je dolžina omrežja v letu 2019 povečala za 11 kilometrov in je konec leta 2019 merila 1.638 kilometrov, kar predstavlja največji vodooskrbni sistem v državi. Na povečanje vodooskrbnega omrežja so vplivali prevzemi lokalnih omrežij v skupni dolžini 6,2 kilometrov in novogradnje v skupni dolžini 5,2 kilometra

Za vzdrževanje vodooskrbnega sistema so občine v letu 2019 namenile sredstva za zamenjavo 9,1 kilometra vodooskrbnega sistema, kar predstavlja zgolj 0,6 odstotni delež celotnega omrežja. “Ta podatek jasno kaže, da je absolutno premalo vlaganja sredstev s strani občin, lastnic vodooskrbnega sistema. Če se bo tak trend vlaganja v infrastrukturo nadaljeval, bo s širitvijo sistema že v nekaj letih več kot polovica omrežja dotrajanega in po računovodskih merilih za odpis. V strukturi materiala prevladuje material iz trdega polietilena. Dolgoletne usmeritve za zamenjavo azbestnih cevovodov zaradi tveganja za zdravje so vplivale, da se vsako leto zmanjšuje tudi delež cevovodov iz azbesta (17,5 km oz. 1 odstotek omrežja),” navaja poročilo za leto 2019.

Vir: Mariborski vodovod, leto poročilo za 2019

Število prelomov se veča

Konec leta 2019 je bilo kot že rečeno skupno evidentiranih 301 prelom in 438 intervencij na spojnih vodih na vodovodnem omrežju. Število prelomov se je v primerjavi z letom prej povečalo za 18 odstotkov in prav za toliko se je zmanjšalo število intervencij popravil na spojnih vodih, navaja letno poročilo. Posledice povečanega števila prelomov je poleg premajhnega vlaganja občin v vodovodno infrastrukturo, tudi odkrivanje napak na omrežju s pomočjo satelitskega posnetka, s katerim se je v prvih mesecih leta odkrilo kar nekaj napak.

Največ prelomov je bilo leta 2019 zabeleženih v Mestni občini Maribor (134), Občini Duplek (69) in v Občini Hoče -Slivnica (42). Glede na dolžino vodovodnega omrežja so imele največ prelomov na kilometer vodovodnega omrežja Občina Duplek (0,7), Občina Hoče-Slivnica (0,6) ter Mestni občini Maribor (0,2).

Vzrok povečanih vodnih izgub gre pripisati tudi slabemu vodovodnemu omrežju v mestnem jedru Mestne občine Maribor, kjer voda pronica v podtalnico in se zaradi tega težko ugotovi kritično mesto cevovoda, saj so na nekaterih odsekih vodovodni cevovodi vgrajeni pred sto leti in jim je že zdavnaj potekla življenjska doba.

Po zabeleženih podatkih je največ prelomov na vodovodnih ceveh iz PVC material in azbesta v primerjavi z dolžino omrežja po posameznih vrstah materiala. Najmanj prelomov glede na dolžino vodovodnega omrežja pa je na cevovodih iz litega železa, jekla in pocinkanih ceveh. Na slednjih ni bil v letu 2019 zabeležen noben prelom. Pogost razlog za prelome je zaradi širjenja vodovodnega omrežja tudi povečan pritisk na kritičnih odsekih omrežja, navaja poročilo.

Vzrok povečanih vodnih izgub gre pripisati tudi slabemu vodovodnemu omrežju v mestnem jedru Mestne občine Maribor, kjer voda pronica v podtalnico in se zaradi tega težko ugotovi kritično mesto cevovoda, saj so na nekaterih odsekih vodovodni cevovodi vgrajeni pred sto leti in jim je že zdavnaj potekla življenjska doba. V Mestni občini Maribor je bilo leta 2019 kar 13,8 kilometrov vodovodnega omrežja, starejšega od 100 let.

Vir: Mariborski vodovod, letno poročilo 2019

Ali ste vedeli?

• preko Slovenije letno preteče 34 milijard kubičnih metrov vode,
• 8 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji porabimo za črpanje in distribucijo vode,
• 99 odstotkov vode v Sloveniji načrpamo iz podtalnice,
• 79 milijonov kubičnih metrov vode porabijo gospodinjstva, to je kar za tri Blejska jezera!
• Mariborski vodovod že skoraj 120 let izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo,
• s pitno vodo oskrbujejo prebivalce 16 občin in več kot 200.000 uporabnikov iz 212 naselij,
• dolžina vodovodnega omrežja v Sloveniji je 33.000 km, dolžina vodovodnega omrežja s katerim upravlja Mariborski vodovod pa je 1.653 kilometrov
• na prebivalca v Sloveniji porabimo 145 litrov vode na osebo na dan