V čast zaslužnemu profesorju dr. Vladimirju Bračiču, ki je s svojim prispevkom pomembno vplival na nastanek in razvoj višjega šolstva v Mariboru s krono šolstva, Univerzo, se letos poklanjata tako mesto kot Univerza Maribor.
Pestro dogajanje
Univerza skupaj s Filozofsko fakulteto, Univerzitetno knjižnico Maribor, Občino Cirkulane, Društvom za oživitev gradu Borl, Kulturnim društvom Cirkulane, Zvezo kulturnih društev Maribor in Filatelističnim društvom Maribor pripravlja pester nabor dogodkov, ki bodo počastili obletnico Vladimirja Bračiča.
Bračiču dvorana
Osrednji dogodek se bo zgodil na slovesnosti ob Dnevu univerze, 18. septembra 2019, ko bo sedanji rektor Veliko dvorano preimenoval v Dvorano Vladimirja Bračiča. Ob otvoritvi prenovljene dvorane bo postavljen še doprsni kip, odprta pa bo stalna razstava, ki bo predstavljala začetke razvoja visokega šolstva v Mariboru od leta 1959 do ustanovitve Univerze leta 1975.
Okrogla miza, znamka, žig in simpozij
V okviru dogajanja bo 23. septembra 2019 organizirana okrogla miza, ki bo nazivala pomen izkušenj in statusa »univerzitetnega mesta« ter povezovanja mesta in univerze preko dolgoročnega načrtovanja. V Cirkulanah, rojstnem kraju zasl. prof. dr. Vladimirja Bračiča, bo urejena še spominska soba z deli, priznanji, fotografijami in nekaterimi osebnimi predmeti profesorja, Filatelistično društvo pa bo predstavilo osebno znamko in priložnostni poštni žig, ki bosta nosila Bračičevo podobo.
Vir: UM
Profesorjev prispevek h geografiji bodo počastili tudi na Filozofski fakulteti UM, oktobra bodo izvedli znanstveni simpozij o Halozah, izdali znanstveno monografijo ter pripravili razstavo o prispevku Vladimirja Bračiča k razvoju geografskega preučevanje severovzhodne Slovenije v drugi polovici 20. stoletja.
Besede spomina
Na spletni strani mariborske Univerze so o zaslužnem profesorju dr. Vladimirju Bračiču, ki je živel med 27. 9. 1919 in 26. 5. 1996, zapisali takole:
»Vladimir Bračič je leta 1975 postal prvi rektor Univerze v Mariboru. Neprecenljiva je njegova vloga pri nastanku in razvoju višjega in visokega šolstva v Mariboru, ki je dosegla višek z ustanovitvijo Univerze. Poučeval je na različnih stopnjah izobraževanja. V akademskih krogih ga cenijo kot geografa, ki je bil poleg svojih številnih življenjskih nalog in funkcij ves čas predan raziskovanju in pedagoškemu delu.
Temeljno področje Bračičeve raziskovalne dejavnosti je družbena geografija, posebno še problematika manj razvitih območij severovzhodne Slovenije. Za razvoj znanstvene misli in krepitev narodne zavesti v tem delu Slovenije je imel odločilen pomen Časopis za zgodovino in narodopisje, katerega delo je po več kot dvajsetih letih neizhajanja po drugi svetovni vojni ponovno obudil Vladimir Bračič in bil njegov glavni in odgovorni urednik (1985—92).
Tenkočutno je vzpodbujal tudi ustanavljanje Kulturno umetniškega društva Študent Maribor, študentskega lista Katedra in drugih oblik kulturne dejavnosti študentov. Bil je sopotnik kulture in ljubitelj umetnosti ter podpornik organiziranih likovnih kolonij. Kot poznavalec odrske umetnosti je bil od leta 1970 dolgoletni član organov Borštnikovega srečanja v Mariboru.
Prof. dr. Vladimir Bračič je bil tudi član slovenske vlade, trikrat ljudski poslanec in nosilec številnih odlikovanj in družbenih priznanj, med njimi: Žagarjeve nagrade za pedagoško delo, zlate plakete Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, Reda ljudske armade z zlato zvezdo za posebne zasluge, srebrne plakete Philipove univerze v Marburgu ob Lahni, zlatega grba mesta Maribor in 1979. visokega madžarskega odlikovanja. Bil je redni in zaslužni profesor Univerze v Mariboru (1980), dvakrat dekan Pedagoške akademije in tri mandate predsednik Združenja visokošolskih zavodov Maribor.
S svojim ustvarjalnim in organizacijskim delom v šolstvu, kulturi, politiki, znanosti in v javnem življenju nasploh je dosegal visoke standarde in cilje, zaradi česar mu pripada vidno mesto med zaslužnimi Slovenci. Svojemu rodnemu kraju Cirkulanam in pedagoškemu poklicu je ostal vedno zvest.«
Vir fotografije na naslovnici: UKM
