Lokalno

Maribor je res vse bolj zelen, toda ali se za rastlinje ustrezno skrbi?

Jerneja Potočnik, 20.01.24 ob 04:00

Ob polemikah, ali je zelenja v mestnem središču sploh dovolj, se ob nedavnih primerih obglavljenih dreves pojavi še vprašanje, ali se zanj ustrezno skrbi.

Maribor je res vse bolj zelen, toda ali se za rastlinje ustrezno skrbi?

Ob zadnjih večjih mariborskih projektih – ureditvi Koroške ceste in Glavnega trga ter trenutno še trajajoči prenovi Lenta – se venomer odpira tematika ozelenjevanja. Z njo pa debate, ali je Maribor dovolj zelen, ali je na Lentu zasajenih dovolj novih dreves, ali so rastline v novih nasadih ustrezne, ali so drevesa na Koroški premajhna …

Problematika pa poraja še eno vprašanje, ki si ga velja postaviti predvsem ob pogledu na nedavno obglavljena drevesa, ki so jim bili v preteklih mesecih ob obrezu drevja priča številni prebivalci blokov. Ali se za »mariborsko rastlinje« sploh ustrezno skrbi?

Zeleni Maribor kot nova »večna tema«

»Zeleni Maribor« tako komentira mariborski arborist Valentin Rozman, javnosti znan po svojih nastopih proti praksi obglavljanja dreves, pa tudi po številnih predlogih za ureditev posameznih zelenih kotičkov Maribora, ki jih lahko najdemo na portalu Izboljšajmo Maribor.

Rozman, sicer strokovnjak za nego dreves na višini ter vsesplošno nego dreves v urbanem okolju, tako kot strokovnjak, pa tudi kot Mariborčan z ostrim očesom, poudari, da Maribor v zadnjem času vsekakor dela opazne korake v smeri približevanja sodobnim trendom mestnega urbanizma in ozelenjevanja.

[[image_6_article_62397]]

Arborist Valentin med obrezovanjem drevesa češnje. Foto: Valentin Rozman

»Povečuje se ozaveščanje o potrebi po čim večjem sonaravnem bivanju ter povezanosti vseh vrst živih organizmov. Mesta so kompleksna bivalna okolja, kjer je za načrtovanje zelenih površin potrebno upoštevati številne infrastrukturne, socialne in ekonomske faktorje,« poudarja Valentin Rozman, ki še doda:

»Še najbolj je težavno uveljavljati spremembe na zemljiščih večstanovanjskih hiš, saj je lastnikov večje število. Lahko bi se izvedle veliko bolj za oko prijetne in za mnoge živali koristne nasaditve rastlin, katerih vzdrževanje pa bi seveda bilo malce dražje, kot pa košnja zelenice.«

V ponos so nam predvsem cvetni nasadi

Kljub kritičnosti do »zelenega Maribora« pa za zeleni preporod, ki ga naše mesto doživlja v zadnjem času, vseeno velja podati pohvalo ali dve.

Kot svetel primer pozorne skrbi za mariborsko rastlinje namreč velja izpostaviti cvetlične nasade, ki s sezonsko izbiro cvetočih rastlin na več mestih lepšajo mesto. Zanje kot za večino mariborskega »javnega« rastlinja skrbi Nigrad.

Sodelavci podjetja tako bdijo nad nalogami kot so kompletno vzdrževanje zelenic, gredic s trajnimi nasadi, grmovnicami in sezonskim cvetjem, vzdrževanje dreves v sklopu drevoredov ter posameznih ali skupinskih drevesnih sestojev, velik del vzdrževanja pa obsega tudi skrb za žive meje ter izvedba novih zasaditev.

🌲 Sodelavci družbe Nigad iz Skupine JHMB, ki skrbijo za vzdrževanje in urejenost površin v mariborskem Mestnem parku, so...

Objavil/a Nigrad I JHMB dne Petek, 22. december 2023

»Med glavne naloge zagotovo spada košnja trave in pletje na zelenih površinah, okopi in prečiščevanje gredic s trajnimi nasadi, obrezovanje grmovnic v sklopu mešanih zasaditev, obrezovanje živih mej, obrezovanje dreves, odstranjevanje dotrajanih, nevarnih dreves, zasaditve mladih dreves, zasaditve sezonskega cvetja ...« pojasnijo v podjetju Nigrad.

[[image_8_article_62397]]

Ob kritikah meščanov, ki se ob delo Nigrada pogosto obregnejo – kar se zgodi predvsem v času sezone košenja, pa spet jeseni v času odpadanja listja – pa skrb za mestno rastlinje otežujejo tudi nekateri drugi izzivi …

»V sušnih obdobjih predstavlja izziv zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo in vzdrževanje ravnovesja med varčevanjem z vodo in zagotavljanje potreb rastlin,« pojasnijo v podjetju Nigrad in dodajo, da je svojevrsten izziv tudi spodbujanje raznolikosti in zadostnosti zelenih nasadov kljub omejitvam prostora.

Za zagotavljanje rednega in ustreznega vzdrževanja rastlinja težavo predstavljajo tudi obdobja omejenega proračuna, kot izziv pa v podjetju navedejo tudi spodbujanje občanov za sodelovanje pri skrbi za javne zelene površine.

Vroča polemika: Lent

Seveda pa pri tematiki mariborskega zelenja ne moremo mimo Lenta … In vprašanja, ali je dovolj zelen in ali je izbrano rastlinje za dravsko promenado s strokovnega vidika ustrezno.

»Preko Lenta se redno sprehajam ko grem po nakupih v center mesta, zato sem opazoval vse faze njegove prenove,« pravi mariborski arborist Valentin Rozman:

»Po nasaditvi drevoreda sem ugotavljal, za katero vrsto dreves gre. Opazil sem, da ima prvo drevo iz zahodne strani zelo veliko bodic, ostala pa precej manj. Mediji so poročali, da je zasajena vrsta trnata gledičevka oziroma gledičija (lat. Gleditsia triacanthos). Nekatere sorte so brez bodic in ne presežejo 10 m končne višine, nekatere sorte pa zrastejo do 40 m visoko in imajo celo 20 cm dolge bodice.«

Pa so gledičije za mariborski Lent prava in dobra izbira? »Ta vrsta dreves raste relativno počasi, je odporna na vročino, sušo, smog ter sol. Je nezahtevna glede vzdrževanja, zato je iz vseh teh razlogov vsekakor primerna za mestno okolje,« pravi Rozman in doda še:

»Prednost gledičije je tudi ta, da je zelo medovita rastlina, s sladkimi, užitnimi in zdravilnimi plodovi. Iz tega razloga jo Angleži imenujejo Honey Locust, kar dobesedno pomeni medeni rožič.«

Žal pa vse ni le pozitivno … »Ima pa ta drevesna vrsta tudi nekaj pomanjkljivosti, in sicer so veje precej krhke, zato jih sile narave rade lomijo, mlade rastline pa so občutljive na nizke temperature,« opozarja Rozman ter upa, da bodo drevesa preživela zimsko zmrzal:

»Glede na to, da so bila drevesa posajena šele decembra, bomo videli, koliko jih bo preživelo zimsko zmrzal. In v naslednjih letih se bo pokazalo, kako uspešno bodo kljubovala sunkom vetra in teži snega, ter koliko nevšečnosti bo trnje povzročalo arboristom pri obrezovanju dreves.«

Doda še, da upa, da se bo nove gledičije na Lentu strokovno obrezovalo, s čimer se dotakne nedavno precej vroče teme prakse obglavljanja dreves, ki se jih nekateri upravitelji večstanovanjskih stavb ter lastniki zemljišč pri obrezu dreves žal še vedno poslužujejo.

Center je res lepo zelen, kaj pa ostali deli?

Le nekaj korakov iz mestnega jedra, kjer se zdi, da se za rastlinje zares skrbi ustrezno in pozorno, je zgodba žal nekoliko drugačna. Slednje pokažejo tako objave Mariborčank in Mariborčanov na socialnih omrežjih, kot besede arborista Valentina Rozmana.

Prvi s slikovnim materialom večkrat opozorijo na klavrne in gnijoče kupe še lanskega odpadlega listja; od poletnih neurij podrta in polomljena drevesa; drevesa, prerasla z omelo; dolgo nepokošene površine …

Problematičen Mariborski otok

Svoja opažanja tako doda tudi Rozman, ki najbolj pozorno spremlja prav dravsko nabrežje oziroma pot od Studenške brvi do mariborskega otoka. »Nedavno sem si z mladim revirnim gozdarjem, ki so mu letos dodelili tudi območje otoka, ogledal stanje tamkajšnjih dreves,« razlaga Rozman:

»Tako na otoku kot po nabrežju je precejšnja problematika razraščanja bršljana po drevesih, na nekaterih območjih Maribora pa se močno razširja tudi bela omela. Bršljan za svojo rast sicer ne črpa hranilnih snovi iz dreves, po katerih se ovija, vendar pa sčasoma vse bolj davi deblo in ovira pretok drevesnih sokov. Ko se razširi po vejah, pa drevesu vse bolj jemlje sončno svetlobo. Bršljan je sicer koristen za ptice, ki se hranijo z njegovimi plodovi, vendar pa ti v času zorenja izrazito povečajo težo drevesa,« nadaljuje in doda še:

»Zato se drevesa z obilico bršljana vsled gravitacije in vetra še posebej hitro podrejo, in takšnih primerov je bilo tako na otoku in nabrežju lani kar precej. V preteklosti so že nekateri posamezniki izvajali akcije prerezovanja debel bršljana ob spodnjem delu dreves, da se je zaustavila rast ovijalk.«

Valentin Rozman si tako zaželi, da bi se tovrstne akcije izvajale redno in v zadostni meri, razmišlja pa tudi o tem, da bi se lahko organizirale v obliki prostovoljnega udejstvovanja občanov.

Tudi pri rastlinah v korak s časom

Pri skrbi za mestno rastlinje je ključno upoštevati tudi sodobne smernice. Arborist Valentin Rozman tako opiše nov evropski standard za obrezovanje dreves, ki uveljavlja celostni pristop ter vključenost čim večjega števila različnih organizmov v urbane gozdove.

»Recimo, prej se je priporočalo odstranjevanja čisto vseh suhih vej iz dreves ter gladko odrezovanje odlomljenih vej pri vejnih ovratnikih. Sedaj pa se priporoča puščanje nekaterih suhih vej na deblih ter odstranitev nevarnejših tako, da je odlom čim bolj podoben naravnemu,« razloži Rozman in doda:

»In tudi starejša ter propadajoča drevesa naj bi se puščala tako dolgo, dokler ne predstavljajo resne nevarnosti za podrtje. Veteranska drevesa namreč predstavljajo življenjski prostor za ptice, glodavce, žuželke, gobe in druge organizme. Na mariborskem otoku, kjer se je v lanskem neurju podrlo več dreves, je revirni gozdar eno pokončno deblo prelomljene bukve namenil za ptice. To je storil tako, da je na deblo narisal simbole ptic, kot so sova, detel in žolna. Nekateri gozdarji pa namesto takšnih simbolov na deblo narišejo zgolj črko P, ki je začetnica besede ptice.«

[[image_5_article_62397]]

Odlomljena bukev na mariborskem otoku, ki jo je revirni gozdar namenil za razvoj habitata divjih ptic. Foto: Valentin Rozman

»Obstaja tudi praksa veteranizacije dreves, ko se povsem zdravim drevesom namenoma odlomi velike veje, se jih z grobim rezom obglavi, ali se v debla izdolbi votline za gnezdenje ptic. S tem se pospeši propadanje dreves, v katerega se posledično hitreje naselijo pestre živalske vrste. To se seveda počne le na skrbno izbranih predelih gozdov, kjer se je ugotovilo pomanjkanje pestrosti organizmov. Človek je vrsto let krčil življenjski prostor številnim živalim ter jih preganjal in vesel sem, da se sedaj glede tega izvajajo popravki.«

Zeleno v zeleno prihodnost

Kako lahko torej Maribor v skrbi za svoje rastlinje stori korak dlje? »Glede dreves bi lahko povečali pestrost vrst, vendar je pri tem potrebno biti potrpežljiv, saj nekatera potrebujejo več desetletij, da se pokažejo v vsej svoji lepoti in mogočnosti,« razmišlja arborist Rozman in pripomni:

»Na vsakem od nas je torej, da se izognemo težnjam po takojšnji zadovoljitvi, ki nas zadnja leta zasvaja zaradi zaradi uporabe digitalne tehnologije. Namenimo naravi potreben čas, ki ga potrebuje, da nas lahko očara s svojimi barvami in vonjavami.«

Cilj je vsako leto vsaj 100 dreves

Tudi v podjetju Nigrad zrejo v zeleno prihodnost. »V Nigradu si prizadevamo za povečanje fonda zelenih površin bodisi kot obogatitev posameznih drevesnih segmentov, vzpostavitev novih drevoredov kot tudi popolnih celovitih obnov na degradiranih območjih,« poudarjajo in dodajo, da imajo v sodelovanju z Mestno občino Maribor cilj vsako leto posaditi vsaj 100 mladih dreves na različnih lokacijah našega mesta, predvsem v sklopu obnov starih drevoredov ali vzpostavitve popolnoma novih drevoredov.

Izpostavijo, da so jih v preteklih petih letih posadili čez 1000, najdemo pa jih na lokacijah kot so Kardeljeva, Streliška in Radvanjska, Koresova in Medvedova, ob tem pa je bilo izvedenih tudi nekaj nadomestnih zasaditev dreves.