V Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor so v ponedeljek zvečer podelili mestna priznanja in nagrade posameznikom ter organizacijam, ki so s svojim delom zaznamovali mesto. Osrednja prejemnika sta postala Magda Žezlina, nova častna občanka Maribora, in prof. dr. Veljko Vlaisavljević, novi častni občan. Slovesnost je potekala na predvečer praznika Mestne občine Maribor, ki letos zaznamuje 862 let od prve pisne omembe mesta.
Priznanje za delo na področju bolnikovih pravic
Magda Žezlina je bila leta 2003 imenovana za prvo varuhinjo bolnikovih pravic v Sloveniji. Že pred tem je delovala na področju socialnega dela v šolstvu in se zavzemala za uvedbo socialnih služb na osnovnih šolah. Njeno delo je bilo povezano tudi z dijaškimi domovi, po osamosvojitvi pa je bila izvoljena v mariborski mestni svet. Funkcijo varuhinje bolnikovih pravic je opravljala do leta 2010, opozarjala na razmere v zdravstvu in se zavzemala za sprejetje zakona o pacientovih pravicah. Častni naziv je prejela kot šele šesta ženska v zgodovini Maribora.
[[image_2_article_93670]]
V zahvalnem govoru se je spomnila začetkov dela varuhinje, ki ga je prevzela po upokojitvi. »To, kar sem želela, sem dosegla,« je povedala. Priznanje ji veliko pomeni, ob njem pa je izrazila tudi obžalovanje, da ga ni prejela že prej, ko bi ga lahko sprejela z več moči.
Več kot 9000 otrok po postopkih v Mariboru
Veljko Vlaisavljević je naziv prejel za izjemne dosežke na področju reproduktivne medicine in embriologije. Program zunajtelesne oploditve je v Mariboru začel razvijati leta 1983. Pod njegovim vodstvom so v centru uvajali sodobne metode oploditve z biomedicinsko pomočjo, nekatere tudi prvič v Sloveniji. Oddelek za reproduktivno medicino se je razvil v enega vodilnih centrov za zdravljenje neplodnosti, po njegovem delu pa se je rodilo več kot 9000 otrok.
[[image_3_article_93670]]
Vlaisavljević je priznanje povezal z delom celotne ekipe, od raziskovalcev in embriologov do zdravnikov in medicinskih sester. »Maribor mi je bil vedno pri srcu,« je dejal in se spomnil tudi zahtevnih začetkov: »Borili smo se za vsako epruveto.«
Grbi in listine za delo v mestu
Zlati grb mesta je prejela psihiatrinja Jožica Gamse za dolgoletno delo z ranljivimi skupinami, predvsem s starejšimi, osebami z demenco ter neozdravljivo bolnimi in umirajočimi. Leta 1989 je ustanovila skupino za samopomoč ženskam z rakom na dojki, pozneje pa sodelovala pri razvoju paliativne oskrbe in podpore žalujočim. Z obiskovanjem pacientov na domu je začela leta 1997, kot prva psihiatrinja v Sloveniji, ki je uvedla takšno prakso.
Srebrni grb je prejela Lidija Šestak Zorič, ki vodi mariborsko društvo Sonček in se že vrsto let posveča socialnim programom ter zagovorništvu pravic oseb s cerebralno paralizo. Bronasti grb je pripadel Centru za pomoč na domu Maribor za delovanje na področju socialnega varstva.
Listine mesta so prejeli Društvo popotnikov Vagant, območni odbor Slovenskega društva Hospic in Društvo ljubiteljev starih motornih vozil Veteran klub Maribor. Vagant je bil nagrajen za dolgoletno predstavljanje kultur sveta in spodbujanje medkulturnega dialoga, Hospic za podporo v paliativni oskrbi, Veteran klub pa za ohranjanje tehnične dediščine.
Župan o prihodnosti mesta
Župan Saša Arsenovič je v slavnostnem govoru povezal zgodovino Maribora z ljudmi, ki so mesto gradili in ga spremljali skozi različna obdobja. Poudaril je, da njegova prihodnost ni samoumevna, temveč jo oblikujejo odločitve in delo ljudi, ki v njem živijo. »Prihodnost mesta ni nekaj, kar se nam zgodi, ampak je nekaj, kar ustvarjamo sami,« je dejal.
[[image_1_article_93670]]
Po županovih besedah Maribor potrebuje kakovostna delovna mesta, naložbe in priložnosti, zaradi katerih bi mladi in družine svojo prihodnost načrtovali v mestu. Omenil je tudi potrebo po decentralizaciji države in boljšem izkoriščanju mestnih potencialov. Ob tem je poudaril, da varovanje dediščine in razvoj lahko potekata hkrati, saj mesto poleg zgodovine potrebuje tudi prostor za življenje in prihodnost.
